Ne razumem naveze z električnimi avtomobili in ekologijo?
Moč je moč, navor je pa sestavni del moči, ne pa neka čarovnija!
Kadar imaš moč dobro porazdeljeno med vrtljaje in navor, boš dosegel optimalne vozne lastnosti, ki jih je mogoče doseči na osnovi določene moči. Nima veze ali prideš do navora z motorjem, ki ima že v osnovi optimalne vrtljaje, ali pa uporabiš hitreje vrteč motor z reduktorjem. Če bo na gredi propelerja enaka moč in bodo enako vrtljaji, bo tudi navor identičen.
V našem koritu imamo agregat, ki ima dvakrat nižji navor in dvakrat višje vrtljaje od namenskega navtičnega agregata z isto močjo. Vseeno ima na propelerjevi gredi pri največji moči povsem enak navor in vrtljaje kot namenski agregat in zaradi boljše zasnove ima ta navor lepše porazdeljen po celem območju vrtljajev in diagram je na 3/4 območja vrtljajev skoraj primerljiv z diagramom elektro motorja, le na spodnji 1/4 je bistveno slabši.
Za tega iz tvojega linka z vso odgovornostjo trdim, da bi ob enaki moči, enakih vrtljajih propelerja, enaki masi in z enako usklajenim pogonom dosegel povsem identično hitrost ne glede na to ali izhaja moč iz alkohola, bencina, kerozina, nafte, plutonija, gorivnih celic, ali česar hočeš. Propeler nima pojma zaradi česa se vrti, močno pa je njegovo vrtenje odvisno od moči in porazdelitve te moči med vrtljaje, ter navor.
V kolikor meniš, da se motim mi prosim razloži, ampak malce podrobneje. Ne z nekimi subjektivnimi primeri, ali čiračara-marketinško tehnologijo, daj gor definicijo, ali številke. Upam, da me prepričaš v mojo zmoto, a ob tem te lepo prosim, da se malce bolj potrudiš kot z raznimi predlogi o preizkusih plovil.
Za moje pojme je klasični navor v ravnovesju povsem stacionarna zadeva in nič drugega kot vektor sile na neki ročici, ki se ji upira inverzni navor. V kolikor se z določenim presežkom moči vse skupaj ne prične gibat, je to stacionarna zadeva brez kančka oddane moči in brez kančka gibanja. To gibanje je odvisno od razpoložljive moči in od izkoristka moči. Takrat ko dosežeš največjo hitrost si zopet priletel v ravnovesje moči, ki je na eni strani sestavljeno iz upora, ter hitrosti, na drugi strani tehtnice imaš pa vrtljaje, navor in izkoristek pogona, torej razpoložljivo moč propelerja. Bolj imaš vrtljaje in propeler usklajen z lastnostmi plovila, boljši je izkoristek in pri višji hitrosti pride do ravnovesja sil.
Opravičujem se, če sem zamešal kako besedo. Ko je treba na takem elitnem forumu njegovim premožnim članom razlagat osnove srednješolske fizike me to povsem pobije in postanem dislektik.
Nikakor ne trdim, da z povprečno vgrajeno tehnologijo električni avto v pospeških prekosi takega z notranjim izgorevanjem, če imata obe vozili enako moč in enako maso. Saj pravim, da ima elektro motor vseskozi enak navor iz nule do končnih vrtljajev, le moč se linearno veča z vtljaji. Tile z notranjim izgorevanjem imajo dober navor le na gornjih dveh tretinah vrtljajev, nižje pa niso tako učinkoviti in seveda tudi nimajo take moči. Ampak omenil sem povprečno vgrajeno tehnologijo. Že uporaba menjalnika podobnega tistim iz bolidov F1 popolnoma spremeni razmerje v prid tem z notranjim izgorevanjem, saj imajo za razliko od elektro avtov približno na 2/3 rpm bistveno višji navor od elektro motorjev, seveda zopet ob predpostavki iste nazovne moči. Vsekakor je pogon z notranjim izgorevanjem še vedni bistveno lažji od primerljivega elektro pogona, še posebej če želiš priti kam dlje od predmestja.
Čeprav je izkoristek elektromotorja skupaj z reglerjem kar nekje med 90% in 95%, je vseeno skupni izkoristekj energije v prid klasikom, saj je za elektriko glavna cokla nizek izkoristek termo elektrarne (Pa ne termodinamični, temveč celotni izkoristek.) in po moje navaed star bencinar skuri manj goriva od primerljivo močnega elektrikarja.
Za namenske aplikacije recimo dragsterje..., bi znal biti elektrikar super, saj tam ne rabi zmogljivega akumulatorja, le velik C mora imeti. Med letalskimi modeli gnanimi na propeler je trenutni hitrostni rekord 475 km/h. Pred leti, ko sem se ukvarjal z tem je bil 385 km/h in že takrat bencinarji niso imeli za burek, toda ne zaradi navora, temveč preprosto zaradi divje koncentracije moči v elektro petardi za te pol minute poleta. Iz 0,5 kg težkega sklopa regler, motor in aku recimo spraviš kar 4 hp ob 60.000 rpm (zelo malo navora) ob preseku enakem krogu premera 30 mm, česar z metanolci ali bencinarji ne moreš niti sanjat.
