Veter, veter, veter, kaj piha, od kje piha ...

[skiathos]

poglej prvo sliko na tem linku, kjer piše od zgoraj navzdol, jug potem oštro,...
JUG - opisano kot smer neba
OŠTRO- opisano kot veter

kar pa se tiče "neprave smeri", npr jugo piha iz smeri med vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Če piha kaj drugega od tega, je pač to drug veter ne jugo

res nočem pametovat, in ne mislim lovit nekoga na vejice, ampak, da se vsaj približno razumemo iz katere smeri piha veter jugo. Wink

[kok-pit?]

To je sicer res kar praviš. Vendar je resnica lahko tudi malo ¨prikrojena¨. Včasih ¨pravi¨ veter zaradi določenih okoliščin piha iz ¨neprave¨ smeri.
Priporočam; http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=7956

[Marjan Tomki]

poglej prvo sliko na tem linku, kjer piše od zgoraj navzdol, jug potem oštro,...
JUG - opisano kot smer neba
OŠTRO- opisano kot veter

kar pa se tiče "neprave smeri", npr jugo piha iz smeri med vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Če piha kaj drugega od tega, je pač to drug veter ne jugo

res nočem pametovat, in ne mislim lovit nekoga na vejice, ampak, da se vsaj približno razumemo iz katere smeri piha veter jugo.

Da se ne ponavljamo preveč - o imenih vetrov in izvoru teh imen tule (klik na sliko).


Povezava na Bogićevo knjigo je odlična. Mirko Bogić je namreč tako (verjetno po letih starosti in staža na morju trenutno najstarejši - vsaj pogojno še - aktivni) jadralec in geograf, ki strokovno razume fizično geografijo in vreme in ju zna tudi ustrezno razložiti.

Kot lahko vidiš, je število vetrov na tejle kompasni roži malo večje kot na tisti, ki si jo 'prilepil' ti in zanimivo - maestral ni napisan le iz ene smeri...

Jugo (široko, Schirocco)

Ime 'široko' izvira iz 'veter iz Sirije proti Malti' - in je ena od 'klasičnih smeri' na klasični sredozemski roži vetrov, in v tem pomenu je SE (jugovzhodni) veter.

Ampak... 'jugo' je pri vremenu na Jadranu ime za dve reči:

• za poimenovanje smere na roži vetrov (kompasni vetrovnici), in
  
• za pojav, ko se velik del časa na jadranu izmenjujeta burja in jugo, tako kot vdih in izdih pri dihanju.

Ko je južno od sredozemskega morja visok tlak in se severno giblje jedro nizkega tlaka (ciklon), topel veter potegne od juga in se nad sredozemskim morjem navlaži. Potem zavije tako, kot zavije Jadran, in piha v glavnem od SE (jugovzhoda) - kot je tudi na vetrovnici.

Ampak tako kot ga oblika Jadrana v splošnem obrne od SE proti NE, na njegovo smer (in jakost) vplivajo vse terenske oblike - otoki in prelivi med njimi, gore in sedla med njimi, zliva se med temi kot reka med bregovi. In tako, ko piha jugo, lahko veter marsikje ne piha v smeri SE.

Podobno - in še izraziteje - je to pri vetru v nasprotno smer, burji, saj je tu boljša predstava kot reka hudournik z vrtinci okrog ovir vred, in v resnici burja lahko lokalno piha več ali manj katerekoli smeri prvega kvadranta (od severnika do vzhodnika).



Skiathos, Marchi in njegova jadrnica sta 'doma' pri Medulinu, in na morju sta pogosto in tudi precej v vsakem vremenu. In tudi sicer ga vreme zanima in se razume nanj.

Če torej Marchi - ki mu je vhod v Kvarner skoraj dvorišče v njegov drugi dom - nariše, da v Kvarnerju - ko piha jugo - veter piha iz tiste smeri, kot je narisal, mu verjamem.

Še malo imena vetrov in smeri

Oštro (z juga) in Lebič (Libeco, z jugozahoda) sta praviloma (nenadna in močna, često nevarna) vetrova, ampak iz iste smeri kot Lebić marsikje piha tudi dnevnik oziroma popoldanski veter, ki mu - če piha iz 'bolj pravoverne severozahodne smeri' rečejo maestral.

In če greš pogledat v del Bogićeve knjige 'Vreme na Jadranu' na povezavi za burin, boš videl, da ima na različnih delih jadrana različne smeri in često tudi različna imena.


Burin
Burin je nočna zamenjava maestrala, kadar je poleti lepo vreme. Piha od sončnega zahoda pa še kakšno uro, dve po sončnem vzhodu (maestral preneha s sončnim zahodom). Po roži vetrov je to severovzhodnik, enako kot burja, zaradi manjše moči in ker je drugačnega izvora kot burja, imamo diminutiv. Toda orografske smeri, slemenitve primorskih gora, vplivajo tudi na smer vetra.

Ob nizki dalmatinski obali je severovzhodnik, ob Istri od Savudrije do Rovinja piha bolj z vzhoda, potem čez Kvarner ob Lošinju do Dalmacije kot severovzhodnik, med velikimi otoki Dalmacije (Brač, Hvar, Korčula) pa kot vzhodnik (tu ga imenujemo levantin).

...



In Bogič že na začetku napiše, da se je treba seznaniti z lokalnimi imeni vetrov, saj se sicer težko razumeš z lokalnimi poznavalci vremena. To - sporazumevanje z drugimi o vremenu - prej ko prerekanje, kaj je prav po kateri knjigi - je osnovni namen tega, da se je treba naučiti tudi imen in lastnosti tako imenovanih vetrov.

[Marchi]

Sem nekje že enkrat zapisal, da zame so tole (na moji skici) tri glavne smeri vetra na Jadranu (Maestral, Burja in Jugo). PIKA!
Zdaj pa če piha SES, SSE, S, SSW, SWS mi pa mal nekam maha, to je po mojem besednjaku jugo Če bom kdaj napisal priročnik, bom pazil na to, tu na forumu pa ta informacija za varno plovbo zadošča. Še več, laik hitreje razume, za kaj gre in bo preživel, če bo poznal te tri smeri vetra.

[Marchi]

@Skiathos

Barko imaš privezano na boji na Iloviku.
Iz katere smeri piha jugo?
Iz katere smeri piha oštro?
Iz katere smeri piha tramontana?
Iz katere smeri piha maestral?

[Rok-11]

Aja, marchi zakaj daješ ta primer z vetrovi z bojo na Iloviku?

Saj ti jaz povem zakaj tole o Iloviku - iz enakega razloga, kot je bilo pri osnovni temi omenjeno, da glede na konfiguracijo terena veter lahko zavije precej drugače...

Ilovik... pa 90% časa piha gor ali pa dol po kanalu.

[Piki]

Veliko let sem poleti preživel v avtokampu Medveja, kjer so velikokrat vse teorije o osnovnih smereh vetrov padle. Tisti, ki tam dosti plujejo vedo o čem govorim. Tam pihajo jugo, jugozahodnik (lebič, garbin) in maestral iz iste smeri in to je jugozahod. Razlog ? Visoka obala vzhodne Istre in otoka Cresa- kanaliziranje vetra in posledično sprememba osnovne smeri vetra.

[al]

Vetrovi nimajo samo imena zaradi smeri od kje pihajo ampak tudi oz. predvsem zaradi vremenskih značilnosti povezanih s tem.
Če kdo želi jadrati iz juga na sever je povsem vseeno ali piha malo bolj desno ali levo. Pomembno je, kaj nas čaka v naslednjih urah...tudi dneh.

[Marchi]

Ja, tako nekako sem imel v mislih vlogo rože vetrov, kot sta razumela Rok-11 in Piki.

al prosim razloži kaj si imel v mislih z
"Vetrovi nimajo samo imena zaradi smeri od kje pihajo ampak tudi oz. predvsem zaradi vremenskih značilnosti povezanih s tem"

Ja, ciklon ali anticiklon se giblje kamor se pač giblje in vrti kot se vrti in veter se obrača od npr. SW do SE ali pa od lebiča do juga. In ker še vedno špegam na rožo, upam, da mi kdo razloži strokovno ali poljudno, vlogo rože vetrov in imen zapisanih v njej.

[Marjan Tomki]

@Roža vetrov, kompasna roža...

Od kod naj bi izvirala tradicionalna imena vetrov

O tem je beseda stekla tule in v naslednjih prispevkih v temi (klik na sliko)

in postavljeno je bilo vprašanje o izvoru tradicionalnih imen vetrov.

Veter
Imena vetrov in njihove značilnosti

Vetrove v Sredozemlju so poimenovali stari Benečani. Z otoka Malte, ki velja za središče Sredozemlja, so se orientirali proti kardinalnim in interkardinalnim točkam in določali imena glede na smer, od koder pihajo.

N = TRAMONTANA (piha s severa, kjer se nahajajo gore "monti")
NE = GRECO (piha iz Grčije)
E = LEVANTE (piha z vzhoda "... il sole si leva")
SE = SCIROCCO (piha iz Sirije)
S = MEZZOGIORNO ("mezzogiorno" = jug)
SW = LIBECCIO (piha iz Libije)
W = PONENTE (piha z zahoda "... il sole si pone")
NW = MAESTRO (piha iz Rima)
Ostali vetrovi, kot so naprimer burja, burin, garbin ... so tipični za vzhodno jadransko obalo.

BURJA je veter, ki nastane zaradi razporeditve zračnega tlaka nad srednjo Evropo. Delimo jo na: anticiklonalno burjo (nastopa ob povišanju zračnega tlaka - značilno za jasno in suho vreme) in ciklonalno ("mračno") burjo (povzročajo jo cikloni, ki se bližajo vzhodni jadranski obali).

JUŽNIK (scirocco) tudi ta veter nastane zaradi razlike v pritisku na širšem območju. Piha vzdolž jadranske obale (SE). Ni nevaren kot burja, ker ne zapiha nenadoma. Prinaša velike valove, vendar se ti tvorijo postopoma. Južnik nas ne more presenetiti. Ob nastopanju južnika pritisk pade. Jakost vetra se povečuje sorazmerno s hitrostjo padanja zračnega tlaka. Nebo se postopoma pooblači in nastopi dež.
Splošno pravilo: po južniku, ko je zračni tlak na najnižji točki, najpogosteje zapiha burja. Če je zračni tlak hitro padel, vo zelo verjetno prav tako hitro narasel. To pomeni, da bo zapihala orkanska burja.


NEVARNI VETROVI
Za plovbo so posebno nevarne nevihte, ki prihajajo z zahoda (lebič iz SW in ponent iz W) ter severna vetrova (tramontana iz N in burja iz NNE-NE).
Značilnost neviht: pojavijo se nenadoma, nastopijo zelo intenzivno (tudi preko 100 km/h), trajajo malo (20-30").

Vir je Kapitanov dnevnik (David Poljšak, Aleš Golja, samozaložba 2002), str. 14. Žal je v trgovinah pošel in kolikor vem (vprašal Davida), ni predviden ponoven natis.

To je navedek prispevka v forumovi bazi znanja, kamor je bila v mojem prispevku na prejšnji strani povezava.


Sicer je roža vetrov predvsem zgodovinska reč, ampak lahko je tudi okrasni element. Zna biti tudi dober učni pripomoček za vzbujanje zanimanja za vreme in veter zlasti pri začetnikih - in v vseh teh pomenih še ni nujno, da jo že zapremo v arhiv.

Ampak kot piše tudi Bogič v navedku zgoraj - in nič ne škoduje, če tu ponovim - so imena vetrov in ostalih za nas pomembnih vremenskih pojavov pomembna zato, da se lahko pogovarjamo in razumemo o vetrovni in sploh za plovbo pomembni in zanimivi plati vremena.

In kot je - hvala bogu - videti, nas je precej, ki se o tem strinjamo.

In ni osnovni namen poimenovanja vetrov to, da gre kdo lahko staviti, kdo ima prav, čeprav večkrat pride ravno do tega.

[Marjan Tomki]

Med takoimenovane globalne značilnosti Bogić šteje geografski položaj Jadrana v odnosu do splošne zračne cirkulacije, med lokalne značilnosti pa šteje recimo orografijo in slemenitev obmorskih gora (podoben vpliv pa imajo tudi vzpetine otokov, o čemer govori primer Ilovika).

Globalna značilnost so po mojem recimo pasati in 'doldrums', lokalne pa so burje, meltemiji, mistrali in maestrali in tako naprej.

Kje torej 'lokalne značilnosti' ne veljajo? Tam, kjer je relief nerazgiban, teren ravninski in po možnosti tudi istovrsten (podobna podlaga, podobno rastlinje, povsod morje...). Od zornega kota in dogovora je odvisno, ali obliko vsega Jadrana šteješ za lokalno značilnost ali ne. Tisti, ki so mnenja, da je za 'jugo' v principu značilna splošna smer JV, ne da bi razmislili o vzrokih, je pravzaprav ne štejejo za lokalno značilnost, čeprav v bistvu je lokalna.

Vetrovi nimajo samo imena zaradi smeri od kje pihajo ampak tudi oz. predvsem zaradi vremenskih značilnosti povezanih s tem.
Če kdo želi jadrati iz juga na sever je povsem vseeno ali piha malo bolj desno ali levo. Pomembno je, kaj nas čaka v naslednjih urah...tudi dneh.

Kar zadeva to, da ime nekega vetra ne pomeni le vetra iz neke smeri, ampak predvsem cel vremenski pojav, katerega le ena od značilnosti je ta veter, se s tem strinjamo, kot je videti iz prispevkov na začetku te teme in v prejšnji temi (kako do Dalmacije). A pri tem veter kje piha tako, kot je tam za jugo narisal Marchi, oziroma piha iz druge smeri, kot je na kompasni roži. V tem primeru v Kvarner v ožio med vzhodno obalo Istre in Cres pač piha od juga in ne od jugovzhoda, kot je na kommpasni roži.

P.S. Nič hudega tudi, če kje tudi malo ponavljam v tej temi že napisano, če že vprašaš [/list]

[Marchi]

In potem Hrast prijazno nalepi navtični vodič za Črno goro in notri naletim na:

Jugo je topao i vlažan vjetar ujednačene brzine i postojanog smjera. Duva pretežno iz SE smjera (Jugo-Široko) do S smjera (Jugo-Oštro).

http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... 911#224911

Skoraj bi se pustil prepričati "teoretikom", ki obvladajo rožo vetrov, ne znajo pa odgovoriti na nekaj osnovnih, praktičnih vprašanj glede smeri vetra.

K sreči veter piha neodvisno od nas pametnjakovičev. Kako ga zna kdo zaznati in uporabiti, je pa že druga zgodba. Čeprav lahko o tem kdo kaj napiše tudi v tej temi.

[Harry]

Vse, ki še niste pluli po velebitskem kanalu od Senja do Karlobaga, bi rad opozoril na pojav, ki se ponavlja pri spremenljivem vremenu ob prehodu manjše hladne fronte.

Kadar je v Senju slaba burja (25 vozlov), v Kvarnerju pa močan severozahodnik (25 vozlov in ni maestral), pride za Golim otokom do seštevka obeh vetrov, piha iz smeri Severa(N).
Domačini mu pravijo TRAMUNTANA , vendar s tramontano nima nobene zveze.
Pred trajaktno luko Stinica (na punti) zna narediti val do 3m, 2milji naprej, pri Jabljancu pa ga skoraj ni več.
Če imaš resnično nesrečo, te tam pričakajo valovi upadlega Juga 2m in potem sledi ples, če si dovolj trmast in se nisi pobral na varno.

Ponavadi traja par ur, zadnje dve leti jo včasih pokaže tudi Aladin.hr

[hrast]

Ja, veter je res hudič. Lahko bi rekel, da imate prav tisti, ki se sklicujete na rožo vetrov, vsaj v teoriji, še bolj pa oni drugi, ki pravite, da je smer vetra pogojena s konfiguracijo obale in otokov. Niso zaman ladjarji najemali za posamična področja pilote-domačine.
Drugo, kar bi rad pripomnil pa je pogosto napačno pojmovanje tramontane, samo, kot poletni nevihtni, močan, celo orkanski veter z zelo kratkim trajanjem, iz NW smeri. Tramontana je v bistvu čisti severnik in je dobil ime v Franciji, kjer piha v Sredozemlje iz gora (tra montagna), torej severa. Podoben je naši burji in traja lahko več dni.
Hrvati imajo za poletno nevihto ime nevera NW in če se ta obrne na N šele postane tramontana.
Sicer pa imamo še druga imena za vetrove,ki niso v roži vetrov.
Tako naprimer mištralada, močan WNW veter ob spremembi vremena na bolje,
vedro, anticiklonalno in temno (škuro)ciklonalno burjo. Nekatere lokalne vetrove, kot je stončica itd.

Lp hrast

[kr en]

Točno tako, Hrast.
Vetrove prepoznamo po njihovi smeri, ki je mnogokrat lahko (iz že nekajkrat napisanih razlogov) malo obrnjena in predvsem po njihovem značaju.
Torej.
-Tramontana praviloma pihne iz severa. Ampak njena značilnost je, da pihne nenadno, močno in zelo hladno. To je Tramontana. Mnogokrat imamo pojav močnejšega maestrala, ki ne piha iz NW, ampak (nevemzakaj) iz N. In mnogi zmotno takrat pravijo, da piha Tramontana.
-Jugo praviloma piha iz SE. Ampak Jugo se bolj, kot po smeri prepozna po svojem značaju. Se nakazuje dlje časa, s seboj prinese vlago in padavine. Načeloma poleti piha tri dni. Pozimi tudi mnogo dlje. Zaradi svoje smeri dela visoke in dolge valove. To je Jugo in ne katerikoli veter, ki piha iz juga.
-Burja pa piha pretežno iz NE, tudi E in, predvsem, anticiklonalna "očisti" nebo in za sabo prinese lepo vreme v prihajajočih dneh.
-Maestral ali "znanilec lepega vremena" pa začne pihati dopoldan s segrevanjem in svojo moč izgublja popoldan z ohlajanjem ozračja in ozemlja. Pihal naj bi iz NW.
Toliko na hitro nekaj laičnih. Drugače pa, kot pravi Marchi. V Jadranu se menjajo trije vetrovi (Maestral, Jugo in Burja). Dobro je poznati še karakter Tramontane in vedeti, da nevihta useka iz zahoda!