pozdravljeni kolegi MOrjeplovci
veliko smo zdaj debatirali o mojem skorajšnjem nakupu Quicksilver activ 805 Sundeck in zadeva je še vedno aktualna, a me je kolega opozoril na oglas (teh starejših letnikov tj. starejše kot 2010 načeloma nisem gledal) za Blumarja in pravi, da je čoln lepo razporejen in s to motorizacijo fino gre in bojda tudi dobro izdelan.
predno dam avans za čoln QUicksilver si bom zatorej pogledal čez vikend nekaj iz rubrike večje a rabljeno:
MF 855 z 2x 150 Km Yamaha (2013) in tegale http://www.mornar.net/view/ad.asp?ID=185684
ker je Blumar že kar v letih me zanima ali morda kdo pozna lastnika in zatorej ve kako je s tem plovilom in tudi sicer - kako je s temi Blumarji nasploh. Saj družbe kolikor jaz vem ni več (pojedla kriza) in sem malo skeptičen, pa čeprav sem patriot.
po domače: da ne hodim brez veze na ogled nečesa kar tako ali tako ni vredno ogleda...
skratka, vesel bom pametnih nasvetov in morda kakega dobrega predloga
lp,
oglas Blumar 26 TDI VW - ali kdo pozna?
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Ne poznam Bavarie.
Prvi modeli so bili klasično laminirani, kasneje z infuzijo. Laminat sam je verjetno dober in barka trdnostno ustreza. Jaz bi pogledal kvaliteto površine (Mehurčki, naknadna popravila gel coata, debelina gel coata-če se vidijo vlakna skoz, predvsem na temnejših delih...), zvezdice v gel coatu na dnu in na palubi (Predvsem tam, kjer so vgrajene kake pregradne stene med prostori.) in morda pregradne stene med kabino in motorjem. Te, ki sem jih videl so bile iz topolove vezane plošče in čez laminirane. Ne vem, morda je to standard pri tovrstnih plovilih, ampak mi nekako ne sede.
Prvi modeli so bili klasično laminirani, kasneje z infuzijo. Laminat sam je verjetno dober in barka trdnostno ustreza. Jaz bi pogledal kvaliteto površine (Mehurčki, naknadna popravila gel coata, debelina gel coata-če se vidijo vlakna skoz, predvsem na temnejših delih...), zvezdice v gel coatu na dnu in na palubi (Predvsem tam, kjer so vgrajene kake pregradne stene med prostori.) in morda pregradne stene med kabino in motorjem. Te, ki sem jih videl so bile iz topolove vezane plošče in čez laminirane. Ne vem, morda je to standard pri tovrstnih plovilih, ampak mi nekako ne sede.
Vidi se na laminatu. Poglej v motorni prostor, če so longeroni izdelani skupaj z osnovnim laminatom. Tisti z infuzijskim dnom so take klocnaste oblike, oni z klasično laminiranim dnom so pa kot pokonci postavljene planke. V glavnem glej kako debele so ojačitve dna-longeroni... in če so tako debele kot visoke, je delan na infuzijo, kar mislim da je.
Ker infuzija požre manj smole in več stekla pazi na zvezdaste razpoke gel coata, ker dvomim, da so delali sendvič laminat in brez sendviča zna biti infuzija hudo elastična za gel coat, ki rad spoka.
p.s.
Pa včasih poglej, če ti je kdo poslal kako zasebno sporočilo.
Ker infuzija požre manj smole in več stekla pazi na zvezdaste razpoke gel coata, ker dvomim, da so delali sendvič laminat in brez sendviča zna biti infuzija hudo elastična za gel coat, ki rad spoka.
p.s.
Pa včasih poglej, če ti je kdo poslal kako zasebno sporočilo.
Kilo teženja:
Infuzija zagotavlja, da je laminat bolje zalit in trdnejši glede na maso, ker je v njem več stekla. V kolikor je laminat ustrezno dimenzioniran, je to zagotovo daleč najboljši postopek. Za povrhu se za infuzijo navadno uporabi vinilester, ker je lažje kontrolirat čas in hitrost polimerizacije, to pa spet zagotavlja daleč boljšo trdnost in odpornost na osmozo od katerega koli poliestra.
Plovilo iz multiaksialnih tkanin je recimo res dobro le, če je delano na infuzijo.
Manj je v laminatu smole, trdnejši je, ampak laminat mora biti homogeno zalit. Pri ročni ali če hočeš strojni laminaciji to pomeni, da bo v laminatu vsaj 70% smole in 30% tkanine, drugače bo laminat puhast. Pri infuziji ob uporabi multiaksialnih tkanin brez problema dosežeš, da je v laminatu 60% stekla in le 40% smole, pa je laminat tako zalit, da deluje prozoren kot voda v akvariju.
Posledično to pomeni, da je ob infuziji med prameni nitk manjši film smole, torej manj možnosti, da smola poči. In v smoli ves čas uporabe nastajajo mikro razpoke. Tak laminat torej preživi precej daljšo življensko dobo brez vidnih mehanskih poškodb od ročno nalitega laminata, ker tanjši film pomeni precej krajše mikro razpoke, ki se težje povežejo v pravo razpoko in razslojitev.
Seveda je ob vsem tem treba upoštevat, da je recimo debelina ročnega laminata iz 1.200 g/m2 quadriaksialne tkanine skoraj 3 mm, debelina takega z infuzijo pa le okrog 1 mm!
Torej infuzija, ampak na sendvič z balso, ustrezno trdo PVC peno, ali PET peno, da s doseže vztrajnostni moment lupine.
In vsekakor z integriranimi nosilci. Torej naj bodo vse ojačitve dna zlaminirane naenkrat z lupino. Naknadno lepljenje te strukture je pri infuzijskem laminatu preveč zapleteno, da bi zaupal klasični navtični industriji.
Infuzija zagotavlja, da je laminat bolje zalit in trdnejši glede na maso, ker je v njem več stekla. V kolikor je laminat ustrezno dimenzioniran, je to zagotovo daleč najboljši postopek. Za povrhu se za infuzijo navadno uporabi vinilester, ker je lažje kontrolirat čas in hitrost polimerizacije, to pa spet zagotavlja daleč boljšo trdnost in odpornost na osmozo od katerega koli poliestra.
Plovilo iz multiaksialnih tkanin je recimo res dobro le, če je delano na infuzijo.
Manj je v laminatu smole, trdnejši je, ampak laminat mora biti homogeno zalit. Pri ročni ali če hočeš strojni laminaciji to pomeni, da bo v laminatu vsaj 70% smole in 30% tkanine, drugače bo laminat puhast. Pri infuziji ob uporabi multiaksialnih tkanin brez problema dosežeš, da je v laminatu 60% stekla in le 40% smole, pa je laminat tako zalit, da deluje prozoren kot voda v akvariju.
Posledično to pomeni, da je ob infuziji med prameni nitk manjši film smole, torej manj možnosti, da smola poči. In v smoli ves čas uporabe nastajajo mikro razpoke. Tak laminat torej preživi precej daljšo življensko dobo brez vidnih mehanskih poškodb od ročno nalitega laminata, ker tanjši film pomeni precej krajše mikro razpoke, ki se težje povežejo v pravo razpoko in razslojitev.
Seveda je ob vsem tem treba upoštevat, da je recimo debelina ročnega laminata iz 1.200 g/m2 quadriaksialne tkanine skoraj 3 mm, debelina takega z infuzijo pa le okrog 1 mm!
Torej infuzija, ampak na sendvič z balso, ustrezno trdo PVC peno, ali PET peno, da s doseže vztrajnostni moment lupine.
In vsekakor z integriranimi nosilci. Torej naj bodo vse ojačitve dna zlaminirane naenkrat z lupino. Naknadno lepljenje te strukture je pri infuzijskem laminatu preveč zapleteno, da bi zaupal klasični navtični industriji.
Nazadnje spremenil SR 290, dne So Feb 27, 2016 12:28, skupaj popravljeno 1 krat.
Hvala za razlago. Imam še staro Elanko, kjer so delali ročno.
Velikokrat pa "na pomolu" slišim, da so novejše barke manj robustno narejene glede na starejše. To si razlagam ravno s tem, da:
- se dela z infuzijo; potrebna manjša debelina sten
- so barke CAD / CAM načrtovane in se ojačitve naredijo na preračunano ustreznost za namen uporabe, ne pa več predimenzioniranje na slepo.
Velikokrat pa "na pomolu" slišim, da so novejše barke manj robustno narejene glede na starejše. To si razlagam ravno s tem, da:
- se dela z infuzijo; potrebna manjša debelina sten
- so barke CAD / CAM načrtovane in se ojačitve naredijo na preračunano ustreznost za namen uporabe, ne pa več predimenzioniranje na slepo.
Z leti so se naučili in ne delajo več takih tankov, temveč le plovila z ustrezno trdnostjo za namen uporabe. Masa je denar tako za proizvajalca, kot za uporabnika.
Dvomim, da ima jadrnica z infuzijo tanjšo steno. Stekla je vsaj enako kot v ročnem laminatu, smole je bisteno manj in laminat je tanjši. Ampak med zunanjim in notranjim laminatom je navadno 1-2 cm sendvič pena, ki skrbi za odpornostni moment in z tem za togost lupine.
Sicer se mi pa zdi, da se v navtiki uporabljajo standardi, kakršnih v realnem življenju nihče od nas ne bi prebavil. Ne vem, ali je temu kriva ameriško, ali italijansko ali kako drugo razumevanje trga, ampak tako pač je in posledično se vsako leto stotine morjeplovcev spremeni v mehanike, mizarje, plastičarje ali ključavničarje.
Dvomim, da ima jadrnica z infuzijo tanjšo steno. Stekla je vsaj enako kot v ročnem laminatu, smole je bisteno manj in laminat je tanjši. Ampak med zunanjim in notranjim laminatom je navadno 1-2 cm sendvič pena, ki skrbi za odpornostni moment in z tem za togost lupine.
Sicer se mi pa zdi, da se v navtiki uporabljajo standardi, kakršnih v realnem življenju nihče od nas ne bi prebavil. Ne vem, ali je temu kriva ameriško, ali italijansko ali kako drugo razumevanje trga, ampak tako pač je in posledično se vsako leto stotine morjeplovcev spremeni v mehanike, mizarje, plastičarje ali ključavničarje.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov