Kako spojiti žice? Ker se večkrat srečam s podobnim na barki bi najraje nabavil spajkalnik + cin, pa potem čez spoj dal termo skrčko. Bo to ok? Sem pa nazadnje spajkalnik uporabljal v osnovni šoli.
Spoji žic - kako?
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Spoji žic - kako?
Rabim ultra začetniški nasvet kako najboljš spojiti žice na barki. Največkrat žice olupim, spoje prepletem in čez izolirni trak. Sedaj moram pa na regulator povezati solarni panel iz katerega gredo žice na sliki:
Kako spojiti žice? Ker se večkrat srečam s podobnim na barki bi najraje nabavil spajkalnik + cin, pa potem čez spoj dal termo skrčko. Bo to ok? Sem pa nazadnje spajkalnik uporabljal v osnovni šoli.
Kako spojiti žice? Ker se večkrat srečam s podobnim na barki bi najraje nabavil spajkalnik + cin, pa potem čez spoj dal termo skrčko. Bo to ok? Sem pa nazadnje spajkalnik uporabljal v osnovni šoli.
.
Elektrika ni ravno moje profi področje, toda morjeplovci moramo biti "Sam svoj mojster"!
Zame so navodila izkušenih Zakon. Učim se od njih.
Zato je potrebno pri nizkonapetostnih električnih razvodih uporabljati močnejše preseke kablov. Spoji so ključnega pomena pri 12v napetosti. Tanek kabel in slab spoj se greje in posledično lahko porabi več energije, kot sam porabnik. Pa še kaj hujšega se lahko zgodi.
Še nekaj je zelo pomembno za spoje in kable, ker so v zelo vlažnem okolju. Oksidacija! Baker dokaj hitro oksidira in s tem izgublja prevodnost elektrike. Pa ne mislit, da oksidira samo oguljen del kabla. Kar globoko po kablu gre, nič bat.
Takole, uvod je kar predolg.
Priporočam da vse kable na koncu zaciniš, spoje pa spojiš s sponkami, klemami ali pa jih zalotaš kot si predlaga in zaščitiš s termo skrčkol. Za solarno inštacijo je pa to še bolj pomembno. Vsi kontakti, spoji itd morajo biti OK, ker tam se pretaka elektrika. Lažje se pretaka , več jo preteče v akuje.
Tule ni nič za komplicirat samo naredit vrhunsko pa bo. Pei štromu ni kompromisov.
.
Elektrika ni ravno moje profi področje, toda morjeplovci moramo biti "Sam svoj mojster"!
Zame so navodila izkušenih Zakon. Učim se od njih.
Zato je potrebno pri nizkonapetostnih električnih razvodih uporabljati močnejše preseke kablov. Spoji so ključnega pomena pri 12v napetosti. Tanek kabel in slab spoj se greje in posledično lahko porabi več energije, kot sam porabnik. Pa še kaj hujšega se lahko zgodi.
Še nekaj je zelo pomembno za spoje in kable, ker so v zelo vlažnem okolju. Oksidacija! Baker dokaj hitro oksidira in s tem izgublja prevodnost elektrike. Pa ne mislit, da oksidira samo oguljen del kabla. Kar globoko po kablu gre, nič bat.
Takole, uvod je kar predolg.
Priporočam da vse kable na koncu zaciniš, spoje pa spojiš s sponkami, klemami ali pa jih zalotaš kot si predlaga in zaščitiš s termo skrčkol. Za solarno inštacijo je pa to še bolj pomembno. Vsi kontakti, spoji itd morajo biti OK, ker tam se pretaka elektrika. Lažje se pretaka , več jo preteče v akuje.
Tule ni nič za komplicirat samo naredit vrhunsko pa bo. Pei štromu ni kompromisov.
.
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
- Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5423
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Osebno vse spoje delam na dva načina.
Tiste, ki so v notranjosti in po njih naj ne bi nikoli tekla voda ali bilo visoke zračne vlage, jih predno jih dam v kabel čeveljček, sponko, varovalko... zaščitim z lekarniškim vazelinom za roke.
Zunanje spoje in vse, ki so nad palubo ali v sidrnem jašku najprej pocinim. Čez izolacijo in pocinjen del nataknem skrčko z lepilom, da voda ne more prodreti do bakra. Vse kontakte v klemah, spojkah... nato še izdatno zaščitim z vazelinom.
VEČ O TEM na morjeplovcu...
Slike pa najdeš tudi na strani 11 mojih navodil za BR1.
Tiste, ki so v notranjosti in po njih naj ne bi nikoli tekla voda ali bilo visoke zračne vlage, jih predno jih dam v kabel čeveljček, sponko, varovalko... zaščitim z lekarniškim vazelinom za roke.
Zunanje spoje in vse, ki so nad palubo ali v sidrnem jašku najprej pocinim. Čez izolacijo in pocinjen del nataknem skrčko z lepilom, da voda ne more prodreti do bakra. Vse kontakte v klemah, spojkah... nato še izdatno zaščitim z vazelinom.
VEČ O TEM na morjeplovcu...
Slike pa najdeš tudi na strani 11 mojih navodil za BR1.
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
kocka napisal/-a:...
Zakaj vazelin? Ali je dobra vsaka mast ali ima vazelin kakšno drugo- boljšo funkcijo. Da preprečuje dostop vodi in ne vsebuje kislin mi je jasno, verjetno pa imaš nek vzrok, ker sem siguren, da imaš tudi druga maziva- masti na barki?
Lahko da zato, ker se ga da tudi odstraniti, če to rabiš - recimo če bi moral kje razciniti in ponovno priciniti (mislim da mora biti vazelin popolnoma topen v čistem bencinu). Če bi uporabil silikon, ga najbrž ne spraviš več s površine...
- Lekarniški vazelin za roke - klik: (brezkislinska) zmes poltrdih ogljikovodikov iz nafte. Tu preprečuje dostop zraka, soli, vlage... do bakra in s tem ovira korozijo (tudi znotraj snopa bakrenih niti).
Kako in s čim se da do konca odstraniti druga mast, ki prenese morje (recimo litijeva) - če to rabiš - je pa odvisno od sestave, in često ni čisto jasno, kaj je v receptu, pa še možno je, da je dražja od vazelina. Če je vazelin dostopen v vsaki lekarni, ga je mogoče marsikje tudi lažje dobiti, kot kako navtično mast.
Motorni je - kot možno alternativo kupljeni 'bužirki' s termo lepilom, ki je marsikje ni dobiti - za preprečitev vstopa vlage, soli itd. v kabel ozioma pod izolacijo pri mestu ogolitve uporabil navadno termo skrčljivo cev čez brezkislinski silikon iz trgovine z gradbenimi zadevami.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
- Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5423
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Marjan Tomki napisal/-a:,,,ker se ga da tudi odstraniti, če to rabiš...
Točno to in še več:
- obenem je lekarniški vazelin ravno prav gost, da zleze med žičke in dolgotrajno preprečuje vdor vlage v notranjost vodnika.
- ko ga stisnejo recimo krimp klešče se razleze in kljub izolativni sposobnosti omogoča dober spoj.
- je dober za roke in si je zelo lahko razmastiti roke z suho krpo.
- zaščiti plastične dele, ker vsebuje tudi glicerin, česar maziva nimajo. Poskusi z glicerinom bogato namazati instrument in ga čez nekaj minut s suho krpo obrisat. Boš videl, kako se plastika "osveži".
- z vazelino bogato namaži okoli silikonskih tipk. Vazelin se uleze med plastiko in tipke, osveži materiale in preprečuje vdor vode.
- wind senzor - vazelin v konektorju izdatno podaljša življensko dobo spoja.
-ST1000 avtopilot zdrži veliko dlje, če ga namažeš z vazelinom še posebej tipke
...
NE UPORABLJAJTE SILIKONOV za ta namen!!
-
NOVI FOSIL
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Najbolje je uporabljati vodotesne spojke in konektorje ali takšne s termoskrčnimi izolacijskimi plašči ki lahko vsebujejo tudi kositer in lepilo za termično spajanje vodnikov kar v izolacijskem plašču. Vodniki so lahko posrebreni bakreni vodniki ker takšnih ni potrebno še dodatno pokositrit in se utrujat s spajkalnikom. Njihova uporabnost daleč prekaša navadne bakrene vodnike predvsem pri elektronskih napravah. Vendar so dragi in zahtevajo tudi enako kvalitetne spojne elemente .Za nas bolj dostopni so pokositreni bakreni vodniki ki so cenejši in prav tako bolj vzdržljivi od navadnih bakrenih ampak tudi ti niso izrecno predpisani, tako da so navadni bakreni vodniki še vedno najbolj zastopani tudi v tem segmentu ( plovila).
Pomebno je tudi da imamo pravo orodje za hladno stiskanje in spoji bodo kvalitetni in trajni. Seveda pa potrebujemo za obdelavo skrćnih izolacijskih plaščev vir toplote ( električni grelnik - puhalo z regulatorjem temperature ali plinski gorilnik itd. ) . Vodniki morajo imeti tudi primerno izolacijo ki je dandanes silikonska ali teflonska ( PVC ni primerna ). V prostorih s povišano temperaturo in morebitnimi hlapi olja in goriva pa so potrebne še dodatne mere zaščite.
Pomebno je tudi da imamo pravo orodje za hladno stiskanje in spoji bodo kvalitetni in trajni. Seveda pa potrebujemo za obdelavo skrćnih izolacijskih plaščev vir toplote ( električni grelnik - puhalo z regulatorjem temperature ali plinski gorilnik itd. ) . Vodniki morajo imeti tudi primerno izolacijo ki je dandanes silikonska ali teflonska ( PVC ni primerna ). V prostorih s povišano temperaturo in morebitnimi hlapi olja in goriva pa so potrebne še dodatne mere zaščite.
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
silikon in silikon...
Treba se je zavedati, da - kolikor vem, še vedno - beseda silikon pomeni vsako kemijsko spojino, v kateri so silicijevi atomi povezani v verigo - Si-Si, podobno kot ogljikovi v 'organskih snoveh' v C-C, C=C in tako naprej. Podobno, kot so 'organske' snovi za večino nezamisljivo raznolike, so med sabo tudi silikoni različni.
Ena skupina so silikonske maže, trajno tekoča oziroma mazava tesnila... (tista, ki se vpijejo v materiale in se jih primejo tako, da potem kakršno koli drugo lepilo ali barva ne prime več na podlago, ampak na silikon in če se ta ne drži dobro podlage, bodo lepljenja, barvanja in podobno neuspešna). To je imel v mislih NT, ko je v prispevku zgoraj odsvetoval uporabo silikonov.
Druga skupina - hudo površno, ker je tudi hudo raznolika - so trdni silikoni. Polimerizacija silicijevih spojin gre lahko na različne načine, pri enih 'kislo' in pri drugih ne. Kisle variante so spet odsvetovane (prispevki višje v temi z razlogi vred).
Druge variante trdnih silikonskih plastik se marsikje odlično obnesejo. Jaz na primer že dolgo ne uporabljam več 'gumijastih' plavalnih očal ali potapljaških mask, ker so se mi pri občasnih uporabah čez nekaj let vedno postala lepka in se razmazovala - in na koncu razpadla, kar se silikonskim ne zgodi. Spet pa mi to postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s takimi silikoni čez desetletja in stoletja - ali oziroma kako se bodo vrnili v kroženje snovi v naravi - ampak v tej temi ne bomo še o tem...
To - in odpornost prožnih silikonskih plastik na nekoliko višje temperature - pride prav tudi za izolacije električnih vodnikov. Primerjava teh in PVC pa bi nas morala spomniti tudi na to, da je PVC brez plastifikatorjev praviloma tog material, ki ga prožnega naredi šele dodatek plastifikatorjev. Ti pa tradicionalno po malem bežijo iz izdelka (ali oksidirajo ali... ni samo en tip), kar je eden od razlogov za tradicionalno manjšo trajnost PVC 'gumenjakov' od 'hypalonskih' (CSPE oziroma CSM 'gume').
Ker je DuPont pred leti nehal delati hypalon in patentiral in začel tržiti plastifikatorje za PVC, verjetno zdaj obstaja nekaj novih vrst takih plastifikatorjev za PVC, ki bi lahko držali bistveno dlje, ampak okrog tega nisem 'up to date'.
Kar zadeva odpornost, je eno mehanska, drugo toplotna, tretje na kemikalije (tudi kisik - O2 in O3 - iz zraka), četrto na UV... in je izbira, kaj boš uporabil, odvisna za kaj rabiš.
In ko se zaveš te raznolikosti, je nasvet 'jaz uporabim silikonsko mažo in se mi obnese' - čeprav iz pri nekaterih tako hvaljene lastne izkušnje - pomanjkljiv, ker ne vem, kateri silikon se je obnesel. In s temle wiki-prispevkom postane bolj razumljivo, zakaj si na videz nasprotujeta nasveta v zaporednih prispevkih na povezavi zgoraj.
Seveda bodo Tex in kompanija 20-anti-wiki-nakladačev spet napisali, da je itak vse boljše pri sosedu in da tudi ni važno, koliko stane, če gre na sosedov račun, in da je torej vsako pisanje o tem, zakaj in kako kaj izbrati, nesmiselno.
Treba se je zavedati, da - kolikor vem, še vedno - beseda silikon pomeni vsako kemijsko spojino, v kateri so silicijevi atomi povezani v verigo - Si-Si, podobno kot ogljikovi v 'organskih snoveh' v C-C, C=C in tako naprej. Podobno, kot so 'organske' snovi za večino nezamisljivo raznolike, so med sabo tudi silikoni različni.
Ena skupina so silikonske maže, trajno tekoča oziroma mazava tesnila... (tista, ki se vpijejo v materiale in se jih primejo tako, da potem kakršno koli drugo lepilo ali barva ne prime več na podlago, ampak na silikon in če se ta ne drži dobro podlage, bodo lepljenja, barvanja in podobno neuspešna). To je imel v mislih NT, ko je v prispevku zgoraj odsvetoval uporabo silikonov.
Druga skupina - hudo površno, ker je tudi hudo raznolika - so trdni silikoni. Polimerizacija silicijevih spojin gre lahko na različne načine, pri enih 'kislo' in pri drugih ne. Kisle variante so spet odsvetovane (prispevki višje v temi z razlogi vred).
Druge variante trdnih silikonskih plastik se marsikje odlično obnesejo. Jaz na primer že dolgo ne uporabljam več 'gumijastih' plavalnih očal ali potapljaških mask, ker so se mi pri občasnih uporabah čez nekaj let vedno postala lepka in se razmazovala - in na koncu razpadla, kar se silikonskim ne zgodi. Spet pa mi to postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s takimi silikoni čez desetletja in stoletja - ali oziroma kako se bodo vrnili v kroženje snovi v naravi - ampak v tej temi ne bomo še o tem...
To - in odpornost prožnih silikonskih plastik na nekoliko višje temperature - pride prav tudi za izolacije električnih vodnikov. Primerjava teh in PVC pa bi nas morala spomniti tudi na to, da je PVC brez plastifikatorjev praviloma tog material, ki ga prožnega naredi šele dodatek plastifikatorjev. Ti pa tradicionalno po malem bežijo iz izdelka (ali oksidirajo ali... ni samo en tip), kar je eden od razlogov za tradicionalno manjšo trajnost PVC 'gumenjakov' od 'hypalonskih' (CSPE oziroma CSM 'gume').
Ker je DuPont pred leti nehal delati hypalon in patentiral in začel tržiti plastifikatorje za PVC, verjetno zdaj obstaja nekaj novih vrst takih plastifikatorjev za PVC, ki bi lahko držali bistveno dlje, ampak okrog tega nisem 'up to date'.
Kar zadeva odpornost, je eno mehanska, drugo toplotna, tretje na kemikalije (tudi kisik - O2 in O3 - iz zraka), četrto na UV... in je izbira, kaj boš uporabil, odvisna za kaj rabiš.
In ko se zaveš te raznolikosti, je nasvet 'jaz uporabim silikonsko mažo in se mi obnese' - čeprav iz pri nekaterih tako hvaljene lastne izkušnje - pomanjkljiv, ker ne vem, kateri silikon se je obnesel. In s temle wiki-prispevkom postane bolj razumljivo, zakaj si na videz nasprotujeta nasveta v zaporednih prispevkih na povezavi zgoraj.
Seveda bodo Tex in kompanija 20-anti-wiki-nakladačev spet napisali, da je itak vse boljše pri sosedu in da tudi ni važno, koliko stane, če gre na sosedov račun, in da je torej vsako pisanje o tem, zakaj in kako kaj izbrati, nesmiselno.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 12 gostov
