Krajšava jader

[MicTic]

Varijanta je tudi krajšava prednega jadra. To sem že videl in izgleda zelo zabavno. Toda še vedno rabiš čas. (Izgleda nekako tako kot krajšava glavnega jadra. Krajša se spodnji rob in škotine prevezuješ....
...
Imam se za dobrega dolgoprogaša-jadralca in kljub temu prisegam na ROL glavno jadro (če bi imel izbiro, bi si nabavil ROL BUM). Genovo, če pa le imaš denar (potrebna menjava kompletnega prvega "štraja") daj tudi na rol. In problem je rešen. Še vedno pa lahko menjaš jadra na sidriščih, ko slišiš vremensko napoved, saj "zrolano" jadro ni optimalno in ti ne vleče tako kot če bi imel enakovredno ne zrolano jadro, zato sem si ,kot sem že napisal nabavil tudi jadro za slabo vreme. TO VSE IZ ISKUŠENJ. Sedaj pa prepuščam prostor teoretikom

[Marchi]

Grega295

1. Neverin ne pride iznenada!

2. Če karkoli pride iznenada, boš stal za krmilom in gledal, kako ti cefra jadra, če se prej na močan veter nisi pripravil, sploh pa, če si sam na plovilu.

3. Za hitro reakcijo z jadri je potrebna posadka, usposobljena

4. Za nevihto ne potrebuješ viharnega jadra

Potem lahko v primeru neverina ukrepam hitro in večino sam:
- s sisitemom krajšanja glavnega jadra z eno vrvjo skrajšam glavno jadro do 2. krajšave iz kokpita
- zaprem roll-geneovo in odprem roll viharni flok.
To bi bil idealni sistem; nisem pa prepričan če je izvedljivo roll-genova in roll viharni flok na barki te velikosti.

Tole bo kar pravi zaključek, samo čimmanj kompliciraj. V nevihti bo že dovolj skrajšano glavno jadro in morebiti nekj kvadratnih metrov zarolane genove. Pri majhni kvadraturi genova ne bo imela večjih težav s trebuhom.

[obojan]

Menda obstaja sistem viharnega floka (sam ga še nisem videl), ki ga navlečeš preko zrolane genoe. Rabiš edino še eno dvižnico-dobra bo tista za špinaker ali pa za tangun

[EDO]

Menda obstaja sistem viharnega floka (sam ga še nisem videl), ki ga navlečeš preko zrolane genoe. Rabiš edino še eno dvižnico-dobra bo tista za špinaker ali pa za tangun

To zgleda takole:

oz. shranjeno v vreči:

in dvignjeno:

čeprav je to po mojem boljša rešitev na baby stay-u:

Predvsem zaradi težišča jadra, ki je bližje jamborju.

Grega295, ti si nabavi rol za genovo in si rešil zadevo. Sploh, če jadraš velikokrat sam ali z maloštevilno posadko. Varnost je na prvem mestu. Matrat se pa tudi nima smisla.

[bostjanpar]

Rol prednje jadro je res smiselno za maloštevilne posadke, čeprav ima delno zvito prednje jadro prevelik trebuh za učinkovito jadranje v močnejši veter.

Problem pri rol prednjem jadru je namestitev viharnega floka. Na prejšnji barki (Elan ekspress) sem namestil snemljivo notranjo prednjo pripono s posebnim napenjalcem. Pritrdišče na palubi sem uredil na dobro ojačani steni sidrnika in tam ni bilo problemov. Na jamboru sem pritrdišče notranje prednje pripone napravil 30 cm nad podkrižnimi priponami, ki so kompenzirale silo prednje pripone v smeri naprej. Rešitev po mojem ni optimalna, saj je kot podkrižnih pripon glede na navpičnico razmeroma majhen. No zadeva se ni podrla, občutek pa ni bil dober. Za notranjo prednjo dvižnico je po mojem smiselno montirati leteče pripone, kar pa zakomplicira zadevo. Možna alternativa bi bila, da se pritrdišče notranje pripone uredi le malo pod prednjo pripono in tako prepreči prevelike vzolžne obremenitve jambora.

Brez večjih investicij pa se da urediti tretja krajšava glavnega jadra. Če bum ne omogoča treh kratic, pač po možnosti že v pristanu prevežeš prvo kratico na mesto tretje na jadru. Trikrat krajšano glavno jadro ( če so kratice pravilno umeščene) je čisto plosko, ima manjšo prečno silo, gre lahko bolj v veter pa tudi prijemališče sile vetra je nižje in povzroča manj nagiba. Ekspress je bil samo s trikrat krajšanim glavnim jadrom zadovoljivo vodljiv. To verjetno velja za vse barke z 7/8 takelažo, kjer je jambor pomaknjen bolj naprej.

Presenetljivo malo jadrnic ima tretjo krajšavo, čeprav to stane dobrih le 50 EUR!

Z viharnim flokom (manj kot 2 m2) in globoko tretjo krajšavo je ekspreska suvereno obvladala dobrih 8 Bf (no ne vem natančno, ampak je res zelo pihalo).

Za zelo močne vetrove je zelo koristno tudi viharno glavno jadro (trysail). Njegova prednost je poleg majhne površine, ploskega kroja in težke gramature , da ni vpeto na bum. Zoprnija- če nimaš posebnega žleba, je potrebno sneti vse drsnike glavnega jadra, ga dobro poviti...V 20 letih sem viharno glavno jadro rabil manj kot desetkrat. Kljub temu mi ni žal, da sem ga nabavil, pa čeprav sem ga zares potreboval le enkrat. Pri vračanju iz Grčije smo v Otrantu naleteli na viharni jugo. Ponoči tedaj še manj izkušena in precej utrujena ( in malo prestrašena) posadka je imela kar nekaj težav v polkrmo v velikih valovih. Večkrat smo imeli nekontoliran prelet viharnega jadra - brez tveganj. Če bi bilo krajšano glavno jadro na bumu, bi bilo precej drugače.

Sedaj imamo staro elanko 31, ki ima obe jadri na rol, da lahko z njo jadramo vse generacije. Kljub temu, da je ta barka precej večja od ekspreske, smo v res močnem vetru manj suvereni, kot prej s tretjo krajšavo in viharnim flokom. Dolgoročno, ko jadranje za starše ne bo več zanimivo, se bom definitivno znebil rol glavnega jadra, uredil snemljivo notranjo prednjo pripono ter dodal leteče pripone iz Spektre!

[Marjan Tomki]

Rol sprednje jadro ima - kot vse - nekaj prednosti in pomankljivosti. Rol glavno jadro podobno.

Pomankljivosti

Pri krajšanju (rolanju), zlasti če je bilo med rolanjem zelo napeto, ima odprti preostanek jadra (pre)izrazit trebuh, podobno - oziroma še bolj izraženo, če je jadro pretegnjeno ali slabo krojeno ali pred zvijanjem niso bile popuščene vrvice v robovih jadra

Zaradi nerodnosti, okvare mehanizma, vrvi itn., jadra včasih ni mogoče zrolati ali se razvije, ko v premočnem vetru tega niti slučajno ne želiš

Tkanina rol jadra (zlasti 150% genove) je bodisi prelahka za zalo močan veter, bodisi pretežka za zelo lahen veter. Kompromisi so bolj ali manj posrečeni.

Tudi zvito jadro ima razmeroma veliko površino, ki je izpostavljena vetru (10 cm preseka pri zvitem jadru je pri desetih m dolžine en m2), kar se zelo pozna pri zelo močnih vetrovih (zlasti kar zadeva stabilnost in lego na sidru ali plovnem sidru ter pri plovbi na gole jambore)

Prednosti
Zvezno nastavljiva sila pogona ne da bi moral kdo na premec, kar je zlasti ugodno za maloštevilno posadko

Kako z rol prvim jadrom tako, da se izognemo tem pomankljivostim

Ob zrolanju popustiti škotino, tako da se jadro ne navija pretesno; če je veter močan, za čas krajšanja po potrebi zaviti v veter, da razbremenimo jadro, zrolati hitro, da je čas, ko neobremenjeno jadro plahuta, čim krajši. Dovolj zgodaj krajšati jadro, tako so sile pri plahutanju manjše in se jadro ne poškoduje.

Trik, da se rol prvo jadro ne zvije pretesno:


No genovo umiriš tud če pomakneš drsnik škote naprej , edino če je že raztegnjena preveč al narobe skrojena,edino pr glavnem jadru če greš v močnem vetru fejst u orco se tega ne da popravit da nebi zategnu vrvice po zadnjem robu. Jz Genovo rolam z dost zategnjeno dvižnico, ter kr na čvrsto, trebuhu se da delno izognit če je na genovi vertikalno všita spužva ki pri rolanju pobere trebuh
LP Marjan


Marjan5, obljubil si sliko - je že kje in je samo jaz ne najdem?

Dovolj dolga in močna vrv za zvijanje, uravnana tako, da v običajnih okoliščinah večkrat navije škotine okrog prvega jadra - tako da bo tudi pri prezategnjenem zvitem jadru to zvito do konca

(Skoraj paranoična) skrb za mehanizem (furlex) in redno menjanje vrvi na njem (tudi, če niso videti obrabljene - velja še posebej za (nas) Gorenjce). Nikakor ne želimo, da se nam navijalna vrv strga, ko se poskušamo izmazati izpred privetrne obale ob neveri ali viharnem maestralu, in da se prvo jadro razpre do konca podobno, kot bi se avtu zlomila vzmet gas zataknil v spodnjem položaju in motor zarjovel pri maksimalnem pospešku v preozkem ovinku...

Prepričan sem, da bi tudi jaz nekaj minut 'zamrznjen' zgroženo strmel v odtrgano vrvico furlexa, namesto da bi spustil dvižnico prvega jadra in ga šel snet in povezat...

Temeljito fiksiranje vrvi furlexa v kokpitu tako, da se ne sprosti tudi, če kdo pade na njegov vzvod; pred viharjem ali podobnim mogoče še dodatno povezati zrolano prvo jadro (velja tudi za barko na sidru - videl sem nekaj takih, kjer so do naslednjega obiska lastnikov od prvih jader ostali samo trakci...).

Viharno jadro, kot ga je na slikah pokazal EDO, je videti posebej dober trik zato, ker hkrati preprečuje, da bi se razvilo zrolano prvo jadro. Tudi način razvijanja čez rol jadro (kjer se sicer često kaj zatakne) je videti dobro stestiran. Mislim, da je tkanina dvojna (levi in desni 'list' okrog prve pripone) in zato prenese tudi večje sile, kot bi jih sicer.

Rolanje glavnega jadra v jambor ima nekaj podobnih težav kot rolanje prvega (nepravilno zvijanje, če ni dovolj popuščeno po bumu, težave z zvijanjem pretegnjenega jadra, nevarnost poškodbe jadra zaradi močnega plahutanja, pozabljene napete vrvice v spodnjem in zadnjem robu jadra, prelahna tkanina za močne ali pretežka tkanina za lahne vetrove)

Prednost je podobno kot pri navijalnem prvem jadru zvezno uravnavanje pogonske sile, pri primerni ureditvi ne da bi moral k jamboru.

Navijanje na (ali v?) bum odpravi težave s plahutanjem zadnjega roba glavnega jadra ob krajšanju ter omogoča večjo površino (preves? roach) jadra, ker je mogoče uporabljati letvice, kar je pri navijalnem jadru za v jambor težje (mislim, da je nekaj jader z navpičnimi letvicami, večina je pa brez); ne odpravi pa težav zaradi različne potrebe po debelini/teži... (gramaturi) tkanine.

Pomankljivost (?) klasičnih jader (menjava prvih, krajšanje in/ali menjava glavnih) je, da pogonske sile ni mogoče uravnavati zvezno, da praviloma rabimo večjo in bolje izurjeno posadko, da je večkrat treba na premec ali k jamboru, ter več prostora v shrambi za jadra. Prednosti so pravilnejša debelina (gramatura) tkanine, boljši kroji, manjša površina izpostavljena vetru pri 'golih jamborih' in še kaj.

Verjetno bom tole dopolnil z nekaj slikami (ali pa pride še en zapis).

Zdajle pa ne utegnem več.

Nameravam tudi narisati, kakšne so razporeditve sil na jambor in pripone, če so skrajšana običajna jadra in kakšne pri razporeditvi viharnih jader na na baby leto - pri močnih vetrovih to zna kar precej zvijati jambor, kar utegne povzročiti svoj konec težav.

(Sicer po mojem to - vključno s statiko - gotovo ve tudi Edo, ki zna nedvomno bolje risati od mene, tako z računalnikom kot na roko ).

[Grega295]

Že ene pol leta razmišljam o uvedbi (namenske) leteče pripone za viharni flok, ki bi bila bližje jamboru (baby stay), vendar mi teoretično nekaj stvari še ni jasnih. Spodaj dajem nekaj izhodišč, nato pa vprašanja kam vpeti letečo pripono. Hvala vsem za pomoč.
---

M. Šutej: Taktike na oljunom moru, str. 28

stay03 by _grega_, on Flickr

Na prejšnji barki (Elan ekspress) sem namestil snemljivo notranjo prednjo pripono s posebnim napenjalcem. Pritrdišče na palubi sem uredil na dobro ojačani steni sidrnika in tam ni bilo problemov. Na jamboru sem pritrdišče notranje prednje pripone napravil 30 cm nad podkrižnimi priponami, ki so kompenzirale silo prednje pripone v smeri naprej. Rešitev po mojem ni optimalna, saj je kot podkrižnih pripon glede na navpičnico razmeroma majhen. No zadeva se ni podrla, občutek pa ni bil dober. Za notranjo prednjo dvižnico je po mojem smiselno montirati leteče pripone, kar pa zakomplicira zadevo. Možna alternativa bi bila, da se pritrdišče notranje pripone uredi le malo pod prednjo pripono in tako prepreči prevelike vzolžne obremenitve jambora.

Določiti moram torej spodnje in zgornje mesto vpetja. Mesto spodnjega vpetja bi moral plastičar tudi precej ojačati. Večje vprašanje pa mi je mesto vpetja na jamboru. Spodaj sta dve možnosti; prva bi zahtevala manj posegov na jamboru. Kot letečo pripono bi uporabil eno od dvižnic, morala pa bi biti iz spektre.

1) Zanima ali bi bila izvedba v Varinati 1 (glej spodaj) primerna?
2) V kolikor ni primerna in bi moral iti v Varinato 2 - kako določim mesto pritrditve notranje pripone na jamboru? (barka je Elan 295 - klik!)

Varinata 1 - najmanj posegov na jamboru, uporaba ene od dvižnic (Spektra) kot letečo pripono.

stay01 by _grega_, on Flickr

Varinata 2 - kako določim mesto pritrditve notranje pripone na jamboru?

stay02 by _grega_, on Flickr

[EDO]

Najprej nekaj o terminologiji:
To kar imaš narisano z rdečo ni leteča pripona ampak dodatna sprednja pripona za cutter jadro ali baby stay, če je bližje jamborju.
Leteče pripone pridejo za jaborjem in bi jih potreboval v varianti 2.
Leteče pripone (LP) v varianti 2 rabiš, ker sila jadra na dodatni sprednji priponi na jamborju nima trdnega prijemališča - jambor vleče naprej in dol in zvija jambor (lahko ga zlomi ali podre). V varianti 1 LP niso potrebne, ker sile prevzame zadnja pripona - krmni štraj.
Princip je tak, da na jamborju naj ne bi bilo momentov zvijanja ampak naj bi delovale samo centrične sile. Jambor naj bi zvijal samo kontrolirano s krmno pripono - odvisno od kota jadranja glede na veter z namenom trimanja jader.
Sidrišče pripone na palubi ne sme bit samo neka ojačitev nas palubi, ker ti bo zadevo odtrgalo (sile se merijo v nekaj 100 kg oz. v tonah!) ampak mora bit sidrano v predelno steno in zlaminirano oz. v ojačitev trupa pod podnicami z RF palicami in napenjalci. Enako velja za sidrišča LP (ker gre teoretično za reakcijo enako velike sile).
Sidrišče pripone na jamborju (če ne gre za varianto 1) pa je ponavadi okoli 2 križa ali tam nekje v bližini. Po navadi imajo jadrnice cutter pripono vzporedno s sprednjo pripono - ni pa nujno. To je odvisno tudi od tega kje boš imel vpetje dodatne pripone na palubi. To pa ti narekuje konstrukcija barke.

[u-r-o-s]

Na prejšni barki (y33), smo naredili na zadnjem delu sidrnika (na predelni steni) izvlečno RF rinko, v katero si vpel spodnji rogelj viharnega jadra, po sprednjem delu viharnega floka je bila napeljana jeklenica, v katero smo vpeli podigač tanguna (8mm maylar vrv) in s tem dvignili viharni flok.

V kombinaciji s tretjo krajšavo (s tem da je odpadla v tistem trenutku prva) glavnega jadra, je bila vožnja zelo nenaporna tudi v močnih vetrovih, res da je bilo v tej konfiguraciji bolj malo plovov, kar se pa tiče rol genove, smo pa prakticirali, zelo "lahko" 135% genovo za rahle vetrove, katera je bila na sprednjem delu ojačana in iz malo "težjega" materiala, da se je dalo malo porolati in ni bistveno zgubila na profilu. Za bolj allaround uporabo je pa bil t.i. "inter" kateri je bil bolj uporaben v močnejših vetrovih.

[Grega295]

Sidrišče pripone na palubi ne sme bit samo neka ojačitev nas palubi, ker ti bo zadevo odtrgalo (sile se merijo v nekaj 100 kg oz. v tonah!) ampak mora bit sidrano v predelno steno in zlaminirano oz. v ojačitev trupa pod podnicami z RF palicami in napenjalci. Enako velja za sidrišča LP (ker gre teoretično za reakcijo enako velike sile).

Hvala Edo za razlage. Očitno sem si, laično, predstavljal da je vse skupaj enostavneje. Mislim, da bom na to idejo (vsaj za to in naslednje leto) pozabil. Je pa baby stay na seznamu lastnosti pri naslednji barki

[evovii]

No, da sem glih danes prvič slišal za krajšavo, to glih ne bo res, je pa res, da jih ni bilo časa krajšati in še sreča, da jih nisem, kajti potem bi barka stala optimalno in bi še bolj letelo. Tako pa je bil cel desni bok z lajštno v vodi in je tako zaviralo barko. Zato je letelo samo 7,8 največ, povprečno pa 7 do 7,4. Problem so le refuli, ko se barka sunkovito nagne zaradi upora jader in včasih sem se bal dotika morja ali kot rečejo
touch down.

Si pa vsekakor preberem kako stvar, saj sem glede jadranja kar zelen, glede staža na morju pa....že kar nekaj let in never...

Aja pa še to, razni Mušiči in Šterki so zanimivi za branje, za učenje pa ravno niso, ker imam skoraj vse knjige, vezane na prečenje oceanov, popotovanj,....


LP

Tudi sam ob zadnji burji nisem krajšal. Moška ekipa na plovilu. Posledica hitrih obratov v veter je natrgana UV zaščita prednjega jadra(že slaba)Zadeva že popravljena! Pag -Žut 8h in poraba 1dcl nafte.

Novinec ti pa kar tako naprej Te že vidim na Atlantiku.

He he he in Novinec je res že na Atlantiku. Mislim da se pocasi pripravlja na prečenje....

[evovii]

No, da sem glih danes prvič slišal za krajšavo, to glih ne bo res, je pa res, da jih ni bilo časa krajšati in še sreča, da jih nisem, kajti potem bi barka stala optimalno in bi še bolj letelo. Tako pa je bil cel desni bok z lajštno v vodi in je tako zaviralo barko. Zato je letelo samo 7,8 največ, povprečno pa 7 do 7,4. Problem so le refuli, ko se barka sunkovito nagne zaradi upora jader in včasih sem se bal dotika morja ali kot rečejo
touch down.

Si pa vsekakor preberem kako stvar, saj sem glede jadranja kar zelen, glede staža na morju pa....že kar nekaj let in never...

Aja pa še to, razni Mušiči in Šterki so zanimivi za branje, za učenje pa ravno niso, ker imam skoraj vse knjige, vezane na prečenje oceanov, popotovanj,....


LP

Tudi sam ob zadnji burji nisem krajšal. Moška ekipa na plovilu. Posledica hitrih obratov v veter je natrgana UV zaščita prednjega jadra(že slaba)Zadeva že popravljena! Pag -Žut 8h in poraba 1dcl nafte.

Novinec ti pa kar tako naprej Te že vidim na Atlantiku.

Evo in Novinec je že čez Atlantik

[polanc]

Poklonim se Novincu do tal za uspeh,ampak da barko z bokom v vodi bremzaš...namest da bi pokrajšal jadra,je pa tko kot ,da bi prov izzival in prosil,da poči jadro,pripona,jambor...
Ko se barka podira za več ko 20 stopinj konstantno se jadra krajšajo..

[hrošč]

Bom kar izkoristil tole temo, vsaj naslov je pravi.

Prosim za idejo, kako bi najlažje uredil krajšave. Ker gre za malo barko, načeloma nimam možnosti za "klasiko", da bi vrv speljal skozi bum do jambora in potem do štoperja, vsakič sprotno ročno privezovanje ušesa na bum pa je rahlo zamudno, pa vozel pa...zadevo je včasih treba hitro narediti. Sile pa tudi niso velike zaradi relativno majhne kvadrature jadra.

Zadeva izgleda takole:


Kar mi pade na pamet je, da privežem vrv v uho (oz. vrv skozi uho in fiksirana na eni strani buma), na bok buma pa en mini štoperček oz. nekaj takega:

..oz. najprej skozi U uho in potem v štoperček horizontalno. Ko krajšam, samo potegnem vrv dol, na jamboru pa ročno zataknem za kavelj.

Mogoče preveč kompliciram, ali pa premalo? Če ima kdo še kako praktično idejo, se priporočam.

[zlatko83]

Skozi rinčice na zadnjem robu jadra (kjer je ojačitev), moraš imeti stalno napeljano vrv: privežeš jo na boom, skozi rinčico nazaj na škoto ka koncu booma, pa naprej do jamborja skozi boom, pa po palubi nazaj do štoperjev. Tako boš lahko krajšal iz kokpita. predvidevam, da imaš na isti višini na jadru tudi ob jamborju rinko, da fiksiraš krajšavo na sprednjem delu jadra.
Tako nekako izgleda: