Obnova čolna Colombo Yacht

[Lure]

Madona si jo spedenal, a pričakuješ obisk Severine?

[Nikola T.]

Ta čoln še nikoli ni imel tako spimpanega interiera.

Bonaparte, ta teden pridem v Izolo. Poslal sem ti ZS.
LP Iztok

[Bonaparte]

Malo po malo bo princesi Diani žal da je umrla
Črn humor

[Nikola T.]

Bonapartne, ne mislim ti nič težit samo videl bi rad kakšen efekt je možno doseči z Jotun Hardtop barvo zato bi te prosil, če mi greš toliko na roko in mi pokažeš.
Za barvo se moram odločit te dni. Prosim sporoči mi kontakt. Poslal sem ti ZS. Prosim odgovori pa čeprav negativno samo da vem če lahko računam nate.
Lp Iztok

[Bonaparte]

Je blo že pozna ura ko sem prebral, sem rekel da te raje poklicem podnevi.

Od Jotuna Hard Top imam v beli, črni, modri barvi.
Mislim da sva se zadnjič pogovarjala da bi želel videt ral9010, tega nimam na zalogi. V vsakem primeru se dobiva pa kako rečeva.

A sem prav videl, da se da pri tebi kupit smart solar?

[Bonaparte]

[Bonaparte]

Moja barka je imela dno v obliki črke V. Tako zunaj kot znotraj. Kalužna črpalka pa ima ravno dno zato se ne prilega lepo dnu barke. Pod kalužno črpalko je vedno ostalo dva prsta razmaka do najnižje točke dna. Ampak to ni edini problem, kalužna črpalka se ustavi sesat vodo ko zajame zrak, to pa se zgodi, ko pride vodna gladina na vrh vsisne luiknje vodne pumpe, kar je kaka dva centimetra višje kakor dno pumpe. Se pravi, v barki ostane vedno 4 cm vode. Na barki dolgi 29 čevljev je to znašalo deset litrov vode. Ta voda je neprestano bila v barki, Ko je barka glisirala je ta voda špricala po vrelem motorju izparevala v paro dokler cilindi dizelskega motorja niso posesali vso paro skozi filter zraka motorja. Težava je bila tudi v tem, da je prejšnjemu lastniku konstantno puščala vodna pumpa za hlajenje motorja in je morska voda kapljala v barko in se je v dnu barke nabirala slana voda, kar je smr za motor.

Težavo sem rešil takole, s spužvo sem posesal vso vodo iz dna barke in jo ožel v vedro ter na tehnici stehtal koliko vode vedno ostane na dnu barke (9,8l).
Odločil sem se da bom ta prostor ki ga zapolni voda zapolnil z nečim drugim ki bo izrinilo vodo.
Vzel sem deset litrov polivretanske smole in jo zmešal s steklenimi vlakni v prahu in steklenimi vlakni v nitkah.
Dodal sem 1% trdilca (normalno se da 2%) saj je velika količina smole in bi prišlo do pregrevanja med kemijsko reakcijo.
Iz kartona sem naredil zaščito za vodno pumpo, da smola ne zapolni vodne pumpe. Karton sem zalepil s pištolo na vroče lepljenje.
Vlili sem deset litrov smole v dno barke in počakal da se strdi.
Pred vlivanjem smole, sem barko temeljito pobrisal in pusti odprto na soncu da se trup barke posuši. Trup barke sem pobrusil s kotno brusilko, da sem odstranil maščobo in staro barvo.

Končni rezultat je bil tak, da je na dnu barke ostalo le 0,2l vode, ko se je pumpa ugasnila. Kasneje ko se je pumpa ugasnila se je iz cevi vrnila voda ki je ostala v cevi in je v dno barke priteklo še 0,3l vode, se pravi skupaj je v barki ostalo za en veliko pivo vode.

Vse sem premazal s prajmerjem Jotun Jotamastic 90 in končno barvo Jotun Hard Top.

Vse žice sem dal poniklane in jih pospajkal skupaj ter izoliral s termo krčno cevko božirko ki ima notri lepilo, da hermetično zapre spoj, ko jo segreješ. Čez vse žice sem potegnil še rebrasto cevk, da jih zaščitim pred morebitnimi poškodbami ali glodavci. Zadnjič sem videl podgano kako teče po pomolu in pade v morje, sem mislil, joj neroda, pridme pogledat bližje če se utaplja in vidim da je na globini enega metra in plava pod morjem. Plavala je pod morjem cca 15 metrov in nato prišla do muringa od barke ter elegantno splezala na barko ter šla v notranjost stare ribiške barke. Bil sem osupel kako dobro se znajde pod morjem.

Poliestrki prah, za zgostit in ojačat poliestrko smolo.





Nosilec za senzor nivoja vode.
Nosilec je izdelan tak, da pride senzor prav do konca dna trupa barke, tako da se senzor izklopi ko zmanjka vode v trupu barke. Nosilec sem privijačil le na en vijak (vijak bližje senzorju) in potem nagibal nosilec in zlival vodo vo trup barke toliko krat sem ponovil dokler nisme dobil ustreznega kota pod katerim je montiran senzor, da se prižge in vgasne ko je že prst vode v barki. Normalno se senzor prižge komaj ko je 6cm vode v barki.








Cev sem speljal tako visoko, da ima lok višje kot je izhodna odprtina na boku barke.
Bližje ko je pumpi najvišja točka cevi, manj vode se vrne nazaj skozi pumpo v trup barke ko se pumpa ugasne.

Zdaj je ti še en trik. Na vrhu loka sem na vrhu cevi izvrtal s svedrom 1mm debelo luknjico. luknjica je vrtana diagonalno na material v isto smer kot pumpa poganja vodo, kar pomeni, da med obratovanjem pumpe voda ne šprica skozi luknjico. Kdo ve čemu luknjica služi ?

[salesky]

Dobro si se to lotil.

BTW: Od kje se pa sploh nabere toliko vode v kaluži?

[Bonaparte]

Iz vse povsod po malo. Malo ko dežuje, teče deževnica iz separejev v kalužo. Malo ko dvigam sidro in se cedi veriga v sidrni prostor in teče iz sidrnega prostora v kalužo, občasno še kjaz operem verigo s sladko vodo in vsa voda steče v kaluzo. Prej je vodna puma puščala vodo, to je bil glavni razlog. V bistvu se zelo malo polni, ob normalni uporabi priteče liter vode na mesec ( če ne perem verige). Problem je bil, ker se te vode prej ni dalo spraznit s pumpo.

[Marjan Tomki]

Kdo ve čemu luknjica služi ?

Po mojem prekine natego, podobno kot tule pri ventilu na krivini na vstopu vode za hlajenje motorja...


Razlika je predvsem, da je pri dovodu vode za hlajenje - kot na sliki - v satju toplotnega izmenjevalca ali pa skozi kanale za hlajenje motorja upor in zato rabiš ventil, ki dovoli le prehodnost zraka od zunaj v cev, ne pa vode ven.

Pri izmetu vode iz trupa ni tega upora in zadošča že primerna smer luknjice (da tudi pri delujoči črpalki vleče zrak namesto da pljuva vodo).


Še čisto iz radovednosti...
Koliko mase si dodal, ko si zapolnil ostali del kaluže? Podobno, kot je bila masa zaostale vode, več (stekloplastika je običajno nekaj težja od vode) ali manj (koliko je to iz česar si ti delal, lažje? In če se kdo sprašuje, vem da ta zapolnjen prostor pomeni toliko vode in njene mase man)?

[motorni]

Za kalužno črpalko lahko uporabiš takšen konektor:

Tudi ta je povsem vodotesen, pa še pumpo lahko odklopiš in odneseš ven.

[Bonaparte]

Bravo Marjan. Res je.

Dal sem 10l smooe kar tehta 11kg.
Barka je tezka 6ton. Tako da se ta teza niti najmanj ne začuti.

[Dimen]

Dej prtisni še kakšno sliko celotne barke Marko.

[AEgir]

Sem mi samo zdi al tle manjka en motor?

[Bonaparte]

Ker čoln original ni imel bitve za bojo sme montiral bitvo za bojo. Plastiko v špici sem toliko ojačal plastificiral (7kg materiala) da sem komaj prišel s svedrom debeline 12mm skozi plastiko. Bitva ima navoj M12. Je perecej velika rinka. Iz notranje strani sem dal inox trak debeline 10mm in ga upognil na preši po sredini da se lepše prileže barki, pod inox trak sem namazal dvo komponenten epoksi kit, da se inox trak popolnoma prilega na barko in je sila enakomerno razporejena.
Na sliki ne zgleda tako masovno kot je v resnici. Vse skupaj je debelo enih 12cm. Rinko sem zasilikoniral s kentom.