Rezkalnik

[Kariera]

Kdo od vas, ki ste se do sedaj oglasili v tej temi je že delal ali plačal profesionalcem antiosmotsko sanacijo na plovilu??

Jaz tudi, na prejšni barki( jadrnica 10m )..samo oglasil se nisem.. Drugače mi je pa delal en izvajalec s slovenske obale...in sicer old school, ročno. Bilo je cca. 200-300 mehurčkov 0,5-1,5cm...Odprl vsakega posebej, pral, izpiral, sušil, meril vlago....barka je bila 8 mesecev zunaj. Bi pa moral novega lastnika vprašat kako se drži, od tega je mislim, da že 6 let. Drugače je bila pa cena ugodna v primerjavi z zgoraj omenjeno . Osebno sicer mislim, da če ima barka osmozo...ima osmozo za vedno. Verjetno za 5-10 let zadevo rešiš, potem pa jovo na novo...Glede na povprečno trajanje lastništva barke bi rekel, da tak ''projekt'' izvedeš max. 1x, mogoče 2x. Pač še ena izmed postavk stroškov vzdrževanja, poleg menjave jader, teak-a, ipd...

[H2O]

Drugače mi je pa delal en izvajalec s slovenske obale...in sicer old school, ročno.

Tudi meni je delal en izvajalec s slovenske obale (na 15 metrski motorni barki), ampak s peskanjem.

Pa ne vem, kako se je sanacija obnesla, ker sem barko kmalu zatem prodal.

[SR 290]

Nikola jaz sem delal dve fliki po 0,5 m2 na enem gumonu. Začelo se je z majhno luknjico, ki se je kot ena kaširana lepenka potegnila čez 1/4 dna, ven je pa steklo vsaj 10 l kisle vode. Krivci so pa v eni verjetno že bivši Koprski firmi gumonov, ki so poškodbo laminirali kar čez antifouling in "laminat" premazali z epoksi primerjem, ter antifoulingom.

Z tem rezkanjem iz teme nimam prav nobenih izkušenj, jih pa imam precej z finišem pramodelov. Tole delo je enako kot finiš pramodela in ne vem ateri majster bi to prevzel za denar, ki ga je kupec pripravljen plačat. Po nanosu 2 mm laminata je površina glede finiša isto bunkasta še jo delaš z infuzijo, na roko, ali če je podlaga vegunska, oziroma rebrasta ali valovita.

Za moje pojme je tako oblanje primerno le za barke, ki imajo tako predimenzioniran laminat, da mimogrede preživijo ta manjko in po natančnem oblanju sledi le še epoksi kit. Pa še takrat je to delo za dobrega mačka, ki je toliko neumen, da dela za boglonaj, oziroma za nezahtevnega lastnika, ki ga ne muči zbunkana površina barke.

[polanc]

H20 a si mel osmozo na barki??Takrat je zgledala lepo gladko speskana..

[H2O]

Ja, takrat je bila že sanirana. Posušena, speskana, pokitana in premazana z epoxy primerjem Jotun Antipest.

Antifouling si pa itak ti nanesel

[Grega295]

Po nanosu 2 mm laminata je površina glede finiša isto bunkasta še jo delaš z infuzijo, na roko, ali če je podlaga vegunska, oziroma rebrasta ali valovita.

... oziroma za nezahtevnega lastnika, ki ga ne muči zbunkana površina barke.

Razumem, da je zbunkana površina lahko problem za gliser, ki grek 40 vozlov. Ali je za oko nevidna, ampak vseeno zbunkana površina kritična tudi za hitrost jadrnice, ki gre redko prek 6-8 vozlov?

[SR 290]

Če se ne posveti u linijo, je grda, je pa uporabna in neravnine se zelo vidijo. Barka je športni in turistični rekvizit in marsikdaj tudi statusni simbol...

[Grega295]

Ampak saj tu ne govorimo o poliranih bokih, temveč o delu pod vodno linijo, ki ga gledajo zgolj ribe.

[SR 290]

ok.

Sem spregledal in morda bo to spodaj pomagalo, da se malo odkupim.
Za moje pojme najlažja dva načina laminacije navpičnih sten in stropa z epoksijem:

a.) Na delovno mizo razpneš ustrezen kos transparentne gradbene folije in nanjo z valjčkom naneseš epoksi. Čez povezneš ustrezen kos tkanine, malo prevaljaš z valjčkom namočenim v epoksi in počakaš kakih 15 minut, da se prepoji. Nato vse skupaj z folijo povezneš na stranico barke, na gotnjm delu z krep papirjem nalepiš folijo na steno in z suhim valjčkom lepo povaljaš tkanino in folijo na barko. Ko se lepo drži previdno odstraniš folijo in z največjim japan špahtlom lepo pošpahtlaš tkanino.

b.) Z valjčkom čim bolj na debelo namažeš epoksi po barki. Če je preredka dodaš nekaj tiksija. Z krep papirjem prilepiš tkanino zgoraj na navpični del barke in začneš smolo stiskat na trup od zgoraj navzdol. To napraviš z japan špahtlom. Dodatno smolo naneseš z valjčkom, z japanarjem jo pa raztrajbaš po površini.

Epoksi se veliko bolje raztrajba z japanarjem kot z valjčki in tudi bolje stisneš zrak iz tkanine.
Pri nabavi epoksija je dobro nabavit počasnejši trdilec, da gre vse skupaj dovolj počasi, ker je delo z epoksijem zamudnejše kot delo z poliestrom. Epoksi se bolje vpije, a gre počasneje.
Dveh sosednjih plaht kanine ni treba prekrivat za več milimetrov, kot je njena gramatura minus ena decimalka. Npr. 300 gramsko prekriješ za 3 cm, 500 gramsko za 5 cm...
Multiaksialne tkanine se navadno prekrivajo za 12-15 cm.

Pa še ena pomembna glede epoksija: Ko začneš moraš čim hitreje tudi dokončat vse plasti! Če med eno in drugo plastjo čakaš teden dni, se lahko zgodi, da se bo vse razplastilo. Ni nujno, a nekateri epoksiji izločajo na površino nekakšen vosek in nova plast se ga ne prime, če ne obrusiš do tkanine, da se sveti.

Kdor je v dvomih naj raje vzame vinilester, ki je za delo in po vonju enak poliestru, po lastnostih pa epoksiju, le da je kakih 15% šibkejši od epoksija, ki se uporablja za laminacijo z curringom. Priporočam le, da vzamete tistega za infuzijo, ker ima daljši delovni čas in ga malo zgostite z tiksijem, da bo ostal v tkanini.

Morda še to za lažjo nabavo materijala:
Epoksija se pri ročni laminaciji porabi približno 60% od skupne mase laminata, vinilestra pa okrog 70%.

[polanc]

Ja tista barka od h20 je bila spodaj lepo pripravljena.Mi smo dal še 2 roki primerja in 2 af,pa prestavit jo je dvigalo pršlo,da smo vse tko porihtali tudi na mestih podpor..to nekteri pol kr u 13 minutah na dvigalu porihtajo in gre tko več let na istih mestih kar je zelo slabo

[motorni]

Kdo od vas, ki ste se do sedaj oglasili v tej temi je že delal ali plačal profesionalcem antiosmotsko sanacijo na plovilu??

Ne vem, če je bilo ravno profesionalno, kar nam ni nobeden plačal za to. Naredili pa smo tole. Barko je leta 2015 prejšnji lastnik olupil do poliestra, pol leta sušil, nato so nanesli nov topcoat in se tako rešili osmoze. Oziroma so to delali profesionalci. Lani se je pojavilo nekaj kislih mehurčkov. Barko smo spet olupili do poliestra, delno z električnim dletom Skil 7710, delno z ročnim strgalom. Ponekod je topcoat odpadel v 10 centimetrskih kosih, ponekod se je pa dobro držal. Potem smo barko vakumsko posušili ob segrevanju na 90 stopinj in 20mB absolutnega tlaka. Sledilo je 5 slojev jotamastic 90 po nasvetu Polanca mlajšega, pa en sloj nekega vmesnega Epoksi premaza, pa dva sloja AF. Barka je bila na suhem en mesec. Upam, da bo sedaj nekaj časa mir.

[SR 290]

Problem pri osmozi je ta kislina, ki se z sušenjem le še bolj koncentrira in dvomim, da kadarkoli postane čisto trda-suha. Enostaven, a predrag način za sušenje cele barke je z čim bolj čistim alkoholom. Namočiš z ačkoholom, ki se veže na to kislo vodo in potem vse skupaj izhlapi. Če to nekajkrat ponoviš je problem skoraj rešen.
Verjetno bi bilo dobro kritično mesto namilit z močnim lugom, ter sprat z zelo vročo paro pod pritiskom, da se kislina čim bolj nevtrslizira, nato pa sušenje z alkoholom.

[motorni]

Zgledoval sem se po TEMU.
Glede na TALE članek pa so glavni vzrok, da nastane tista kislina, ostanki stirena in glikola v laminatu. Glikol ima parni tlak okrog 40 mB pri 90°C, torej ga odstraniš z vakumiranjem pod tem tlakom in gretjem nad to temperaturo.
Grelno blazino sem kupil pri firmi Hawco, dvostopenjsko vakuum pumpo nekje na spletu (enostopenjska je bila zanič in jo prodam za 50 eur), regulator pri Matermu, tesnilni trak pa pri Mirniku. Potreben je še IR merilnik temperature, da ti temperatura ne uide, kjer je na notranji strani lupine kakšna izolacija.
Pa merilnik vlage tudi prav pride. Tega sem kupil od firme Tramex.

[SR 290]

Povsem dobra dvostopenjska črpalka je kompresor od odslužene hladilne skrinje, gre pa tudi enostopenjski od hladilnia. Regulatorja ne rabiš, laho dela na polno. Če ne utegne držat podtlaka pomeni, da nekje nekaj toči, toči pa na začetku skoraj vsak vakum žakelj in je treba tesnit. Z enostopenjsko sem čez noč vzdrževal -0,85 bar na položenem sendvič laminatu za malo pod 9 m dno gliserja, da sem pred infuzijo potegnil morebitno vlago iz laminata.

Sestavine za kislino si osmoza sproti pripravlja in če takoj ne ukrepaš se razleti po trupu kot ošpice.

Kislina in stiren, pa tudi miorebitni glikol in voda se super vežejo z alkoholom in potem skupaj izparijo. Tujska legija si je z šnopsom sušila čevlje v džungli, da jim niso noge rszpadle. Človek, ki je to delal mi je dejal, da so bili suhi v dvajsetih minutah.
Zanimivo, da aceton tudi veže vso to sranje, ampak egoistično izhlapi in vse pusti tam kjer je našel, alkohol je pa bolj družabne sorte in vzame z sabo.

[motorni]

Z enostopenjsko sem dosegel okrog 100mB absolutnega tlaka, to je -0,9 bara relativno glede na zračni tlak. Ampak po 12 urah sušenja pri 90°C je merilnik kazal še vedno preveč vlage, sklepam da zato, ker je bilo premalo vakuma, da bi izhlapel glikol. To se je zgodilo šele, ko sem kupil dvostopenjsko vakum pumpo 1,1kW, v štirih do šestih urah sušenja pod vakumom okrog 20mB absolutnega tlaka, to je -0,98bar glede na okolico in pri temperaturi 90°C. Silikonsko grelno blazino sem pa tesnil z eno črno trajno elastično tesnilno maso v trakovih, ki jo Mirnik prodaja za tesnjenje folije pri vakumski infuziji.