Viamare 380 + motor 9.8??

[mikele]

Pa saj o istem ti jaz govorim. Pri smucanju je obrmenjeno samo zrcalo, torej tisti del med vpetjem motorja in vijakom kamor zahaklaš vrv., v bistvu 10 cm deske na vsako stran od motorja, ce imas dvojno vrv za vleko. Vsi ostali spoji zrcala z gumenjakom in drugo je pac neobremenjeno oziroma enako kot med navadnonplovbo.
Ce pa ti sedis na colnu in drzis vrv za vleko v roki, potem pa je obremenjen spoj zrcala in tube, upam da je to logicno.
Glede ojacitve colna pa sem napisal, ker je to smiselno naredit, ce je motor mocnejsi oziroma se pogosto vozi polno obremenjen, ne glede ali se vleče smucarja ai ne.
Ce pa se z gumenjakom vozis sam in imas zadaj 5 konjev, so ojačitve prakticno nepotrebne.

Nimam pojma?? Ali se ne razumeva, ali pa si eden od naju osnove fizike razlaga malo po svoje??
Se predam!

ok, s fiziko imaš pa ti probleme, ne jaz.

Ok

[kasaudio]

Da bo malo lažje...



V splošnem so prijemališča sil na drugih razdaljah, tukaj sem jih zaradi preglednosti namenoma izbral tako kot sem jih. Tudi krma ni vpeta členkasto ampak precej bolj togo. Pa vseeno je princip popolnoma enak. A in B predstavljata reakciji v členkastih podporah.

Upam da je razvidno kdaj spoj krme bolj trpi.

LP!

[weta]

lepo, da si izračunal. Ampak vse te sile se prenašajo le preko zrcala, vpetja motorja na zrcalo in vpetja vrvi za smučarja. Samo vpetje tubusov na čoln pri tem ne prenaša bistvenih sil. Sile na vpetje tubusov na zrcalo nastanejo in se večajo z obremenitvijo čolna in ne obremenitvijo zrcala (smučar).
Denimo, bodi sam na gumenjaku in hitro speljuj in delaj vragolije in spremljaj obremenitve teh spojev na zrcalu, drugič pa naloži tri dede po 100 kg na premec pa potem na polno štartaj in glej kaj se dogaja s temi vezmi tubusov in krme. V tem primeru je premec čolna v vodi in nudi velik odpor, poleg tega mora motor hitro premakniti in pospešiti veliko maso, vse sile pa se prenašajo preko te povezave tubusa in zrcala. Nasprotno je pri neobremenjenem čolnu, ko čoln in teža na čolnu ne nudi bistvenega upora in čoln hitro pospeši. Nezanemarljiva je tudi torzija na zrcalu zaradi ročice na kateri deluje propeler v vodi. sila propelerja na ročici povzroča, da se hoče čoln spredaj dvigniti. Pri lahkem čolnu, to ne povzroča nekih pretiranih obremenitev na spoju zrcala s tubami, nasprotno pa je pri treh dedih na premcu, pri čemer se pojavljajo močne sile zaradi delovanja propelerja, ki čolna ne morejo dvigniti na sprednjem koncu in potem nekako te sile lomijo čoln. Sam smučar zadaj v nobenem primeru tako ne obremenjuje spojev tubusov in zrcala, saj so te obremenitve izključno povezane le z obremenitvijo čolna.

[kasaudio]

Vpetje krmne plošče na tubuse gumenjaka je na skici idealizirano kot členkasta podpora. V praksi je podpora nekje med členkasto in popolnoma togo. Bistvene sile no narisane in tudi določene za "šolski" primer. V praksi so prijemališča malo drugje, reakcije delujeo po celem spoju. Tu ni kaj filozofirat, krma je s smučarjem bolj obremenjena. Tu me ne prepričaš da je drugače. Statika je zelo eksaktna stvar.

Drugače bi na skici zgoraj smučar lahko celo razbremnil krmo v kolikor bi se vpel na nivoju propelerja (A=Fm-Fs, B=0).

V praksi pa vemo, da je smučar vedno vpet NAD potisno silo propelerja in višje ko je vpet, slabše je za zrcalo. Z nižanjem vpetja proti nivoju propelerja pa se dodatna obremenitev zaradi smučarja zmanjšuje. V praksi je tudi običajno, da je prijemališče sile propelerja pod dnom čolna, bolj redko je v liniji, je pa tudi možno. Mamo take primerke tudi tukaj.

[weta]

Se strinjam, da tudi smucar delno obremenjuje te spoje, tega nisem zanikal, jih pa bistveno manj, kot breme na čolnu. Pri smucanju se glavnina sil prenasa direktno z motorja na smucarja preko zrcala in vrvi. Del sil, ki povzrocajo moment, to se pravi, ker sila vrvi ni direktno nasprotna sili propelerja, pa gre preko teh spojev, sicer bi se coln prevrnil nazaj.