Prevrtanje Elan 375

[sasha_fishter]

Hej, pretpostavljam da se netko vec prevnuo na malom Elanu 375, pa me zanima dali se napuni voda u brod kad se natrag brod ispravljuje?

Jeste mozda stavljali neku bocu na vrh jarbola da se jarbol ne okrene okomito u vodu?

[modro morje]

Jaz sem se večkrat zvrnil, samo se res ne spomnim, če je voda not ostala, ali je ven stekla pri ponovni izravnavi. Sem pa vedno imel s sabo eno vedro, in to s špago privezano, prav za take primere. Na vrhu jambora nisem nikoli imel ne flaše ne balona. Ponavadi pri zvračanju ne čakaš, da se barka povsem okoli obrne, ampak jo takoj začneš izravnavat. Če se misliš dosti prevračat (greš zavestno jadrat pri močnem vetru), pol je dobro, da imaš s sabo stvari v vodonepropustni vreči ali sodčku. Bi pa še to pripomnil, da 375 ni narejena za močni veter, ker v bistvu orje vodo, namesto da bi letela, pa tudi vse pritrditve opreme niso narejene za velike obremenitve. V takih razmerah se je meni pripetilo naslednje:
- enkrat odpulilo krmilo, ki je nato potonilo, sem komaj do obale prišel, moral novega narest;
- enkrat (in poslednjič) v bližini stranske jamborne zajle raztrgalo bok v dolžini kakšen meter, zaradi natezne sile od zajle. Tudi tokrat sem se nakak privlekel do obale. Tega nisem več mogel popravit, po 10 letih veselja adijo 375.

[sasha_fishter]

Ne idem na jak vjetar, bio sam jednom na nekih 10kts do 20kts refula i za dvije minute sam spustio jedra i veslao natrag. Nisam se prevrnuo al bilo je blizu par puta. Ovo je vise za uzivanje na laganijem vjetru. Ovo je bilo recimo ugodno jedrenje niz vjetar i malo borbe u vjetar na jezeru.

https://www.youtube.com/watch?v=DEN_99yLZ1g

Samo pitam u slucaju da se prevrnem. Imam druge jedrilice za jace vjetrove, ovo je bas za doci s ekipom i zezati se malo, ali nikad ne znas, mozes krivo stati na njoj i prevrnuti se

Ako ima tko drugo iskustvo svakako sam voljan poslusati

[MKN]

No, tole barko pa poznam. Lepo gre.

Jaz sem z njo dvakrat zajel vodo, nikoli pa se nisem prevrnil. Ko popustiš vrvi se hitro postavi pokonci, če seveda prav sediš.

MKN

[sasha_fishter]

@MKN Haha, barka je i dalje super i plovi!

Samo me zanimalo sto se dogada kad se prevrne, svakako cu probati kad zatopli da vidim..

[Marjan Tomki]

Jaz sem doslej že precej prevračal in postavljal nazaj z malimi jadrnicami.

Pred skoraj desetletjem sem se v enem popoldnevu (mislim da oktobra in - kot je zame običajno - brez neoprena, le v oblačilih ki se ekstremno hitro suše) na Zbiljskem jezeru dvakrat prevrnil z Elan 375.

V kratkem: ko sem jo tedaj postavil nazaj in splezal vanjo, nisem nič praznil. Če je sploh ostalo kaj vode, je nisem opazil, še manj da bi me motila.

Sicer to velja za jadrnico v OK stanju (kot je tvoja), ne pa nujno če je kaj narobe.

Glede na to, da zunaj pada in to namerava početi še nekaj ur, bom napisal zgodbo.

Od kod barka

Tistega Elan 375 je malo pred tem v slabem stanju kupil gospod mojih let, ki se je z malinmi čolnički zabaval po morju in Ljubljanici že kaka 3 desetletja ali več, z jadranjem in jadrnicami pa ni imel še nobenih izkušenj. Tako tudi ni vedel, kaj je pravzaprav kupil... Jadrnica je tedaj - vidno - imela imela slaba pritrdišča stranskih pripon, precej drugega pa smo postopoma odkrili (in funkcionalno odpravili) kasneje (in za pomemben del tega je bila bistvena pomoč MKN).

Čeprav invalid (od hude prometne nesreče v najstniških letih) je šel preizkušat novo pridobitev na Zbilju in se tudi pri tem nekajkrat prevrnil, in imel (zaradi nekaj težav z gibljivostjo) težave pri obračanju nazaj in mu je tako nekajkat pomagalo osebje iz čolnarne.

kinpur in jaz sva takrat že sodelovala s TD Zbilje, tako da sem izvedel za zgodbo in vprašal lastnika, če lahko preizkusim jadrnico.

Preizkus in obe prevračanji

Veter je bil tedaj zelo spremenljiv po smeri in jakosti in ko je dovolj potegnilo, je jadrnica tudi zglisirala. Ko sem se prevrnil prvič, je nisem uspel sam postaviti nazaj, ker se je jambor zataknil v plitki mulj tako, da ga je tok še bolj pritiskal vanj, tako da je bilo treba poleglo jadrnico potegniti proti toku (s čolnom na vesla, ki ima majhen ugrez . Tudi je trajalo nekaj časa, preden sem se uspel znebiti mulja z jambora...

Velik del Zbiljskega jezera je namreč (zelo) plitev, poleg tega gladina lahko zelo in težko predvidljivo niha zaradi pretoka vode skozi turbine, kar je odvisno od potreb električnega omrežja, poleg tega pa jaz tedaj tudi še nisem poznal tamkajšnje konfiguracije terena pod vodo.

Ko sem se prevrnil drugič, sem jadrnico postavil nazaj brez težav in nadaljeval jadranje. Če sem vzel v zakup (brezplačno) kopanje in pranje obleke, je bilo vse skupaj prav zabavno. Kolikor se spomnim, mi tedaj po postavljanju nazaj ni bilo potrebno nič odstranjevati vode iz kokpita. Če je je kaj ostalo, ni bilo toliko, da bi (v zabavno spremenljivem vetru) sploh imel čas opaziti.

Razlogi za prevračanje so pa bili, da mi je tedaj pri naglih spremembah smeri vetra za tudi za 180°manjkala še ena roka - treba je bilo ravnati s krmilom in obema jadroma, poleg tega pa je na tisti tedaj manjkal trak z noge (in ker je prejšnji lastnik šmafu prebarval cock pit, tudi nisem videl, da manjka).

Nadaljevanje zgodbe z lastnikom ...

Gospod se je pridružil jadralnemu klubu, v katerem je bilo kinpur (in s katerim sem jaz veliko sodeloval). Kinpur je s kovinskimi letvicami in vijaki ojačil prijemališča stranskih pripon (funkcionalno, estetika nas ni zanimala) in s temi ni bilo več težav. Po desetletjih plovbe brez papirjev se je spravil narediti preizkus znanja in poskrbel sem, da je znal, kar je bilo treba znati (žal se ni izšlo, da bi po opravljenem izpitu še nekajkrat preletela snov, tako da mu je zdaj veliko spet zbledelo).

Marsičesa se je naučil, največ težav pa je imel s tem, da precej dolgo ni vzel resno svaril o rečeh, ki "se mu še nikoli niso zgodile" (precenjene lastne izkušnje, podcenjene izkušnje drugih in teorija). Tako je moral vsaj deset- če ne večkrat nasesti, preden je začel opazovati višino vodne gladine ob bregu, pa mislim, da bi po daljšem premoru še vedno kdaj pozabil. Na Zbiljskem jezeru se je v zimskem času srečal tudi z mini-12 (ki ni prevrnljiva) in se začel udeleževati tudi regat z njo. Zdaj jadra brez težav tudi na vetru, ki presega 20 kn (in v sunkih tudi za precej), ne da bi poškodoval jadra...

... in jadrnico, ki je imela kup težav

Tista Elan 375 je bila skoraj desetletje vso sezono na vodi na Zbiljskem jezeru. Izkazalo se je, da se je vanjo (med obe lupini) redno nateklo veliko vode.

Ko si želel jadrati, si (če je bil vmes kak dež) najprej spraznil kokpit (tako da si jo nagnil), a je bila ta medprostor tako poln vode, da je tu ni uspelo in je bilo treba na roke. Ko si stopil v kokpit, je začela voda iz tega medprostora pronicati nazaj v kokpit. Običajen postopek naprej je bil, da si jadrnico nagnjeno na bok potegnil na rob splava (resno delo pri tisti količini vode v medprostoru), ob katerem je bila privezana, in odprl obe odprtini za praznjenje na bokih (spodnja za izpust, zgornja za vstop zraka).

Potem si šel pripravit ostalo (kobilica, krmilo, jadra) in v kake pol ure se je jadrnica do konca (kolikor je šlo) "polulala". Potem si zaprl čepe, nataknil krmilo in vtaknil kobilico ter dvignil jadra. Takrat nisem bil dovolj pozoren na podrobnosti (in se z njo nisem nikoli več prevrnil, da bi preizkusil), ampak kasneje se je pokazalo, da je voda v medprostor vstopala skozi kokpit, torej od vrha.

Lastnik se je potem dogovoril z članom kluba, ki je doma iz Hrastnika, da je bil obnovljen spoj trupa in ležišča kobilice (ki pa najbrž sploh ni bil del problema s puščanjem), pa to ni pomagalo. Treba je bilo zamenjati tudi dotrajalo klop - in tedaj sem na stari, po kateri je dal narediti novo opazil luknje za vijake, katerih namen mi ni bil znan (pri MKN sem kasneje videl, da bi tja moral biti privit en konec trakov za noge).

Lastnik me je tudi prosil, da sem mu posodil duct tape, s katerim je zalepil nekaj mest, kjer je domneval, da pušča na podu kokpita, in kasneje tudi, da naj bi mu pomagal "zakentati" tista mesta. Tisto zimo je bila barka v garaži gospe, ki tedaj ni imela avta, in ko je bila suha in preden bi šla na vodo, sem pomagal zakentati. Problem je bil, da ni bilo jasno, kje je to, ker je bil kokpit prebarvan z nečim, kar se je ponekod luščilo, ponekod je še pod tem nekaj odstopalo in klub temu, da sem odluščil najbolj "v nebo vpijoče" dele, je bilo tisto kentanje (iz več razlogov) manj koristno kot "Blažev žegen".

Po tem, ko je lastniku (s prikolico vred) izginil čolnič, s katerim se je večinoma na motor prevažal po Ljubljanici, je bila ta barka (brez jambora, kobilce in jader) nekanj let čez poletje privezana na vodi pri Veslaškem klubu Ljubljanica tule. Jaz sem pri tem imel nekaj zanimivih izkušenj pri spravljanju v vodo in z nje, s tem da je delal kak motorček (en mali tomos in ena stara mislilm da 2 KM Yamaha) ter tudi malo plul do Podpeči po koncih, ki sem jih pred mnogo desetletji v glavnem preveslal v kanuju.

Tako mi je seveda (končno... ) res padla v oči (pravzaprav mi je nategnila roke) razlika v teži barke takrat, ko smo jo spraznili, preden je šla na vodo, in ko smo jo dvigali. V bistvu je po vsakem večjem deževju, po katerem lastnik ni spraznil kokpita, jadrnica plula z robom skoraj na vodni gladini (nevarnost potopitve), ne pa vsaj 20 ali 30 cm nad njo, preden si (z muko in težavo, ker brez primerne obale ali pomola ni bilo lahko dvigniti in brez jambora nagniti) spravil vsaj nekaj tega ven.

Enter MKN

Lastnik se je zmenil z MKN (ki je tudi jadral s svojo tudi na Zbilju, in je tudi član JK Bohinj), da sva pripeljala jadrnico k njhemu domov. Prvič je bil osnovni namen, da sploh vidiva, kako variti ABS.

Drugič (kako leto kasneje) je bil namen najti vsa mesta, kjer pušča, in jih popraviti. Pripeljali smo se k njemu, na eno od odprtin za izpust na boku improvizirali priključek na kompresor in šli z milnico iskat mehurčke. Takih mest smo našli precej na podu kokpita med krmo in škatlo za kobilico. MKN je začel z brušenjem materiala, ki je odstopal, ampak se je hitro za najučinkovitejše sredstvo izkazal žepni nož, ki sem ga imel s seboj in ga nekoč na roko nabrusil v za ta namen posrečeno obliko.

Ko smo luščili plasti (pod barvo), se je (po vonju prahu) pokazalo, da je nekoč ABS nekdo poskušal "popravljati" tudi z epoksijem, čez to je bila barva, še čez to pa še moj ne preveč bistri prispevek (duct tape in kent ). Pred tem je bil verjetno s fleksarico izrezan kvadrat, ki je bil potem (na opisani šmafu način) zakrpan nazaj v pod kokpita.

Ko smo odstranili vse posledice ničvrednih krpanj, je MKN s spajkalniki (njegov in dva lastnika barke - mislim da se je takrat najbolje obnesel eden od teh dveh) na odprta mesta razpok navaril eno plast ABS-a, na to vstavil (mislim da bakreno) mrežico za armaturo in jo zavaril s še eno plastjo ABS. Pokazalo se je, da tako popravljena z armaturo mesta zdržijo vse obremenitve pohodnega dna kokpita. S tem postopkom smo nadaljevali, dokler je bilo mogoče najti kakršno koli mesto, kjer bi se pojavili mehurčki in dokler nismo dobili vtisa, da notranjost ostane nekaj časa pod tlakom tudi, ko kompresor ne deluje.

Slovo od te Elan 375

Lani je ta jadrnica tudi poleti ostala na kopnem, izkazalo pa se je, da je pod kokpita zdaj res neprepusten. Ker je njen lastnik letos izvedel za Elan 375 v odličnem stanju za ugodno ceno (s prikolico in karelom), jo je kupil.

Stara pa je šla pred kakima dvema tednoma v Koprivnico na Hrvaško za € 200. Jadrnica je po popravilih funkcionalna, ne pa lepa in cena je po mojem poštena. V veselje mi je da kaže, da bo v rabi tako za jadranje kot za ribolov.

Seveda bo na novi lahko jadral tud MKN, če se mu bo kdaj stožilo po njegovi, ki jo ima zdaj Saša, ki pa pravzaprav ne živi prav daleč od Koprivnice... Na tej je trak za noge, ki mje na prejšnji manjkal, tako da ne narediš prevala čez rob na glavo v vodo ko veter potegne in se izvesiš. V takem bi dva brez morala težav glisirati podobno kot s FJ.