Rodkicker Selden

[modro morje]

Nisem prepričan, ampak mislim, da mi nekje leži nikoli rabljen original amortizer v original kartonasti cevni embalaži. Če te zanima, slikaj podatke o njemu, pod napisom Aratron. Selden je imel na razpolago različne moči amortizerja.

Aratron G28-250-1200N-02 . Dolžina stisnjene vzmeti, brez navojev, je 30cm. Navoj je M10. Zunanji premer cilindra je fi 28 mm. Predpostavljam, da gre za dolžino hoda 250mm in silo 1200 N.

[Bavarko]

Žal nimam pravega.
Tega imam: https://support.seldenmast.com/en/produ ... 8-072.html

[modro morje]

Kako močno plinsko vzmet potrebujemo?
V Selden Rodkicker katalogu je tabela, kjer je navedena priporočena sila vzmeti glede na izpodriv barke in tip jamborja. Moj rodkicker je tip 10, barka ima okoli 5.5 tone, tip »masthead«. Sile vzmeti so navedene v naslednjih enotah: 600N (oznaka »Normal«), 1200N (oznaka »Hard«) ter 2500N (oznaka »Extra hard«). Pa poglejmo, kaj pravi statika.
Na barki izmerim geometrijo buma in priključka rodkickerja na jambor, mere so v [cm]:

Oglejmo si sile, ki nastopajo v tem sistemu:
Fg ... sila teže buma;
FAx in FAy sta sili v horizontalni in vertikalni smeri v točki A (zgornja podpora);
FBx in FBy sta sili v horizontalni in vertikalni smeri v točki B (spodnja podpora);
Fr ... sila v rodkickerju;
Fš ... sila škote
Težo buma določimo tako, da izmerimo višino in širino preseka buma, v mojem primeru 143x76mm, v Selden katalogu pa poiščemo podatek za težo na meter za ta profil, ki znese 3,3kg/m. K teži prispevata še začetek (A) in konec (D) buma (to sta masivna kosa iz aluminija), vsakega ocenim na 2,5kg. Vse skupaj torej 3,3 * 4,34 + 2 * 2,5 = 19,3 kg, zaokroženo na 190 N. Čeprav je sila porazdeljena po celem bumu, bo za naš izračun pripravneje, če predpostavimo, da točkovna sila deluje na polovici buma. Oddaljenost od točke A je torej 4,34 / 2 + 0,22 = 2,39 m.
Statika nas uči: če želimo, da je sistem pri miru, morajo vse (zunanje) sile biti v ravnovesju, pa tudi momenti teh sil. Za začetek izpustimo delovanje sile škote Fš, torej naj bo Fš=0. Za določitev Fr nam bo zadostovala ena sama enačba (od treh za ravnino) in sicer momentna, če le pametno izberemo točko vrtišča v točki A:
FBx * 0.94m = Fg * 2,39m; Posledično je FBx = 483 N;
Da bi dobili poševno silo v rodkickerju, je treba tole le še deliti s cos(alfa).
cos(alfa) =(103+22)/147 = 0.85;
Fr = FBx / cos(alfa) = 570 N.
Zaključek: 600 N vzmet bi komaj zadostovala za podporo buma. Že najmanjša dodatna sila z vrha, ali pa popuščanje vzmeti bi povzročilo padec buma na bimini ali komu na glavo. Potrebno je vzeti večjo vzmet. Recimo, da vzamemo naslednjo vzmet po moči, torej 1200 N. Ta ima glede na zgornje stanje vsaj 600N rezerve. S kakšno silo moramo napeti vrv na rodkickerju, da se bo bum malce podal? Premagati je potrebno okoli 600N. V mojem primeru je vrv napeljana čez škripčevje štirikratno, torej bom napenjal s silo 600/4 = 150 N, ali bolj razumljivo: ekvivalnetno dvigu 15 kg mase. To bi šlo z eno samo roko, kaj šele z vinčem!
V naši začetni enačbi smo izpustili silo škote Fš. Toda ta je še kako pomembna, ker deluje na večji razdalji od jamborja, kot sila teže. Pa poglejmo, kakšen je vpliv te sile. Postavimo se na mesto krmarja in glejmo proti jamborju. Predpostavimo, da piha veter in se je bum premaknil ali levo ali desno glede na vzdolžno os jadrnice, in sicer tako, da škota z vertikalo oklepa kot 45 stopinj. Nadalje predpostavimo, da veter kar dobro piha in znese sila vlečenja škote 150N (ekvivalentno 15kg). Če ima škota štirikratni štrik, bi to zneslo 600N na priključku škote na bum. Kosinus od 45 je 0.71, torej vertikalna komponenta sile škote znese 600*0.71=426N. Zdaj pa poglejmo barko ponovno iz strani, kakor na zgornji skici, pri čemer deluje Fš na recimo 2/3 dolžine buma, torej 434*2/3 + 22 = 311cm. Naša momentna enačba se sedaj glasi:
FBx * 0.94m = Fg * 2,39m + Fš * 3,11; Posledično je FBx = 1892 N; In končno Fr = 2226 N.
Jasno postane, da 1200 N vzmet tukaj sploh ne deluje več, temveč prevzame škota skoraj polovico sile napenjanja jadra, vrvi na rodkickerju postanejo ohlapne, škota pa prične napenjati jadro, če nam je to všeč ali ne, pri čemer bum zleze niže in morda zadene bimini.
Pa za konec poglejmo še, kaj bi pomenilo v zgoraj opisanih razmerah vgraditi 2500 N vzmet:
Če ni nobenega vetra, in poskusimo napeti rodkicker z vrvmi, je potrebno premegati silo 2500-600=1900N. Če imamo štiri štrike, to znese 475N na vlečno vrv, ekvivalentno 47 Kg. Z vinčem bi to komot šlo. Kadar jadramo, dodamo še silo škote, in tedaj se rodkicker napenja z manjšo silo, torej lažje. Pa pustimo napenjanje rodkickerja z vrvjo in poglejmo, s kako silo moramo napeti škoto v nevtralnem položaju, da se bum malo povesi. Izkaže se, da je ta sila okoli 480N. Če podelimo s štirimi štriki, znese to okoli 120N oziroma malo manj kot 12kg. Recimo da to zadostuje, da bum (brez jadra) ne opleta preveč, kadar smo na sidru.
Zaključek: ocenjujem, da je potrebno uporabiti vzmet s deklarirano silo 2000-2500 N.
Upam, da sem prav razmišljal, in da bo tole še komu koristilo pri izboru vzmeti.

[polanc]

Mater tole si pa ornkse spustil v fiziko,jaz to nebi znal.Imam pa na moji barki v vangu navadno vzmet in ne plinski amortizer.Pa al nisem pozorno prebral al nisi upošteval še teže lazybaga in teže jadra ker vse to mora vang podpirat .lp

[modro morje]

Pa al nisem pozorno prebral al nisi upošteval še teže lazybaga in teže jadra ker vse to mora vang podpirat .lp

Moje jadro je roll, ga nosi jambor.

[polanc]

Ha vidiš to pa nisem študiral..

[Bavarko]

modro morje
Zakaj bi škota vlekla dol?
Med jadranjem z vetrom v jadru, polno jadro želi bum dvigniti gor, škripčevje na vanku, mu tega ne dovoli. S škoto določimo samo pozicijo, kjer želimo imeti bum.

[Grega295]

Jaz sem dal najprej 600N, pa je bilo premalo; menjal potem za 1200N in je OK. Barka je 31.5 čeveljska. Ključno je, da bum ne pade nobenemu na glavo in da škoto glavnega udobno zategneš, prek škripčevja.

[Nikola T.]

Za določanje sile plinskega podpornega amportizerja - vzmeti v vangu je pomembno le to, da prenese celotno težo buma in rahlo zategovanje škote. Če je vzmet prava vidiš po tem, ko na sidru bum pleše levo desno in če ga ob nihanju škota potegne na bimini je poddimenzioniran! Brez zategnjene dvižnice buma seveda.
Plinski amortizer pri jadranju nima nobenega pomena razen v izjemno šibkem vetru, ko podpira bum, da jadro ohranja obliko. V močnejšem vetru bum vlečejo navzdol natezne vrvi vanga.

Je pa tvoj pristop odlično opisan za izračun potrebne sile plinskega podpornega amortizerja, ki mora biti višja od izračunane sile.

Modro Morje: Čestitam. To je zgled dobrega članka na forumu.