Sidrni "amortizer"

[Marchi]

Evo še ena varianta sidrnega "amortizerja", poleg uteži o kateri smo govorili že v prejšnjih postih.
Predvidevam, da se prikazana zadeva vpne kakšen meter od sidra samega, tako da blaži trzaje, ki bi drugače prehajali preko ketne direktno na sidro.
Meni se zdi precej zanimiva zadeva, kaj pravite?

http://www.youtube.com/watch?v=X_5dfqtgc-I&feature=related

[Marjan Tomki]

Vprašanje je, kakšen namen imaš, ko skušaš zmanjšati sunke. Če gre samo za udobje pri razmeroma mirnem morju, je rešitev hitro dovolj dobra. To, da sidro tako najbrž težje zaorje, je ugoden stranski učinek.

Če pa želiš načrtno na sprejemljivo raven zmanjšati sile pri težkem vremenu, bi bilo treba iti malo računat, s kakšnimi silami bi imeli opravka, za to pa še nimamo (ali vsaj jaz nimam) dovolj podatkov.

Veriga je (skoraj) toga povezava, in sunki udarijo na obeh straneh. Na eni strani lahko zaradi sunka popusti (zaorje...) sidro, na drugi strani pritrdilno mesto na plovilu. Ker sunek vpliva na obe strani, je za blaženje manj pomembno, na katerem delu povezave se nahaja blažilni člen.

Pri postopku, ki ga kaže posnetek, nihče ne pokaže, kako bi šla veriga s tem dodatkovm skozi zobe vitlla za dviganje in spuščanje sidra. Utegne biti bolje, da blažilni element namestiš na verigo, ko je sidro že vkopano in je veriga razmeroma malo obremenjena, kot pa da bodisi poskušaš spraviti verigo in amortizer okrog vitla, bodisi privzdignit že prosto viseče sidro pod premecem (ali raztegnit elastični del blažilnika), da bi blažilnik prevzel predvideni del bremena. Za lahko - morda pomožno - sidro, ali tako za majhno plovilo, ni problem. Za težje, ki ne gre, ali gre težko brez vitla, pa ta del postopka še manjka.

Sicer pa je smotrno sunke ne le blažiti, ampak kadar se da, tudi preprečevati.

Sunki nastanejo iz več razlogov:

sunke zaradi nihanja levo-desno (zmanjševanje teh pravkar obravnavatema o sidrnem jadru)

sunke navzgor in navzdol ter naprej in nazaj zaradi valov - tu za zdaj ne vem, kaj lahko storiš, razden da zgineš za kak valobran.

Klasika je to blažila z daljšo prožno (in zato tudi ne predebelo), običajno nylonsko vrvjo, zato je bil prvi del vezi od sidra do plovila pri sidru veriga (tako zato, da vlečenje sidra ne privzdiguje, kot zato, ker se veriga počasneje obrabi ob kamenju na dnu), drugi del pa iz vrvi tako zaradi prožnosti, kot da je bilo mogoče v sili sidro odrezati in odvreči.

Podoben trik s prožnostjo nylonske vrvi je bistven tudi pri uporabi plovnih sider, kje bi bile pri močnih vetrovih in močno vzvalovanem morju sile v togi povezavi tudi prvelike.

[Joško]

Je zanimiva rešitev, vendar je v praksi ne bi uporabil! Zakaj?
Kljub temu, da je namestitev enostavna, v praksi zgleda to povsem drugače. Namreč takrat piha, verjetno so tudi visoki valovi. V taki situaciji snemat taki amortizer ni mačji kašelj!
Ni šans, da bi šel amortizer z gambetom preko okova kljuna, kaj šele še kam drugam. V taki situaciji moraš biti nagnjen preko ograje, barka je že odsidrana in takrat ti je želja, da čim prej odpluješ stran iz sidrišča. S sidrom v vodi? Če jih je na barki več, vsak s svojo nalogo, morda še nekako gre, nikakor pa ne samo dva člana posadke.
Včasih se ti lahko kaj zatakne že pri klasični uteži, ki ravno tako deluje kot amortizer. Podroben Luftarjev opis in način uporabe je bil objavljen tu
http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... c&start=75

[Marchi]

Manj je več! Spet se izkaže (bravo Marjan in Joško!), kot že večkrat v morjeplovstvu, da manj imaš nepotrebnih priteklin, pripomočkov, dodatkov, bolj si neodvisen od vsega tega in hitreje lahko odreagiraš v kritični situaciji.
Pri omenjenem amortizerju vidim mogoče še tole težavo namreč, če je zadeva nameščena pri sidru, se bo hitro zapletla okrog kakšne skale in štala bo tu.

[Marjan Tomki]

Doslej torej kaže:

dobro splošno namensko sidro ali sidro za področje, kjer bo barka v uporabi, primerne teže

veriga primerne dolžine in teže

po klasiki elastična (najbrž nylon) vrv za preostanek povezave med verigo in barko (če imaš zelo dolgo verigo to za blaženje sunkov nič ne koristi, kadar si bolj blizu sidru, kot je dolžina verige, zato lahko takrat nepotrebna komplikacija, razen vsaj toliko vrvi, da lahko sidro v sili odvržeš, če je treba)

Luftarjev ali podoben način vzdrževanja napetosti z utežjo, kadar je treba

preprečevanje sunkov zaradi nihanja levo-desno

iskati sidrišče v zavetju pred valovi (kdo bi si mislil )
Ampak če se zasidraš kje, kjer se po spremebi vmeri vetra in valov valovi z odprtega dvignejo na plitvini, in če je še kak nasproten tok utegne biti pasje, pa na prvi pogled pred spremembo vremena ni bilo lahko predvideti)

K 'manj je več' pa še tole:

Vsaka rešitev deluje praviloma samo, dokler so vse komponente OK, in več ko je komponent, več reči lahko crkne. Enostavneje ko je, manj možnosti za zaplete. In zapletene reči tudi težje preverjaš (recimo vsakič pred izplutjem) in vzdržuješ sam, in več kot je tega, večja verjetnost je, da bo kaj neopaženo šlo narobe ravno takrat, ko bi bilo najmanj treba.

[MicTic]

Kot jaz zastopim, je amortizer potreben le pri barkah, kjer ima sidro samo 10 m ketne, naprej pa je vrv.
Sam amortizer je že veriga. (Preiskušeno na lastni koži). Samo dovolj jo moraš spustiti v vodo, tako da lahko zaniha in se napenja in zopet povesi. ...
jaz sem tako sidranje poimenoval GRŠKO SIDRANJE, kjer pretiravaš z dolžino ketne, kar pri nas ni običajno, na vetrovnem jugu pa ZELO.
S tem rešiš CUKANJE, ki ti puli sidro in kot je Joško že napisal, je ketna bolj pri tleh in obenem povečaš težo sidra (ketna, ki je na tleh+sidro) in rezultatanta sil je skoraj vodoravna z dnom.
...
Bolj nevarno je , da ti odtrga vinč iz barke ali pa polomi zobnike na njemu zaradi cukanja in nihanja. Zato je pametno razbremeniti VINČ, tako da ketno z HAKLNOM (jih prodajajo tudi že pri nas) ki je pritrjen na vrv privežemo na bitvo.
V vrv pa lahko potem vpleteš še gumjasti amortizer, ki ti še bolje blaži sunke. Pri hitrem odhodu z sidrišča ni problema, ker je HAKLC tako narejen, da ob razbremenitvi pade iz ketne in obvisi ob barki. Ni nevarnosti zapletanja ali česarkoli. Preiskušeno in ga redno uporabljam!
...
Ta način mi je že rešilo ketno in vinč, saj sem že doživel take sunke, da mi je strgalo to razbremenilno vrv.

[navigator]

MicTic...pod tvoj post se podpišem tudi jaz.. uspešno sem izvlekel celo kožo-barko- na način ki si ga opisal.. zatič pa vrv in je bilo vse ok.. mi je uspelo pobegniti.

[Marchi]

Kako zgleda ta haklc?

[MicTic]

Imaš več tipov.
1. Je kot kljuka za dvigivanje tovora. Z njim objameš glid, in ga ne zahaklaš. In potem se naslednji glid zatakne, ker je pravokoten na prvega. več pove slika.
http://www.greenboatstuff.com/wiststchgr.html
http://www.proboat.co.uk/item.asp?prod_id=437&cat_id=24
http://www.proboat.co.uk/item.asp?dep=1 ... rod_id=444

2. Je kot da bi kazalec in sredinec malo pokrčil in vmes stisnil glid. Naslednji je zopet pravokoten in se ujame v ta razporek. Ta zadnji mi je ljubši kot prvi. Ne najdem nobenega linka!

Razpoka v obeh primerih mora biti v veličini rastra ketne. 6-8-10-12mm

[Joško]

Tudi ta dva sta zelo uporabna.

http://www.svb.de/out/1/html/0/catalog/s_15.pdf

Pri nas pa se največ uporablja ta model, ki ga je možno kupiti tudi v naših navtičnih trgovinah, ali pa takoj čez mejo. O ceni pa raje ne bi, ker je visoka kot ...

http://www.motomarine.it/elementi.asp?I ... oria=10027 (forged S/ steel chain clover)


Zadeve so uporabne tudi za hlaponarje.

[navigator]

Jaz imam takega, kot je v prospektu ki ga navaja Joško v drugem linku, in sicer tisti na levi povsem spodaj.. kupljeno v Lotosmarin, cena pa mislim da nekaj evrov.. ne spomnim se več, a je res malo, glede na to, koliko pripomore..

[Marchi]

No, tole so pa res koristne stvari.
Hvala fantje, sem že v nabavi.

[Joško]

Raje počakaj, imamo še veliko dobrih idej

[Marchi]

Če so tako poceni in učinkovite kot zgornja, potem z veseljem počakam.

[EDO]

Jaz imam tak haklc kot je v drugem linku od Joškota v tretji vrsti desno in se tudi zelo dobro obnese. Kupljeno v KAMM-u. Cena je bila kakšnih 15-20 EUR, če se še prav spomnim.
Edo