Zadeva spada v off-topic, vendar ker sprašuješ, bom posral temo o Downriggerju...
V Puntu se je zgodilo nekaj hudičevo hitrega in močnega... Ne vem točno, zdi se mi, da sem izplul nekaj čez 15 uro... Potem počasi do izhoda iz Puntarske drage, cca. 15 minut. Vreme res lepo in praktično bonaca, le nežna sapica maestrala... Izglisiram proti Plavniku in nekje v višini Tranjeva občutim jugo in mogoče 30 cm vala, ki je prihajal z Raba. Pridem do Plavnika v uvalo, ki jo imam zelo rad, hočem sidrat in med tem je jugo malo pojačal, val pa je šel na cca. 0,5 m. Ker ta uvala ni zaščitena na vzhod, je po jugu neprijetna in odločim se, da potegnem do uvale Sv. Juraj (med Krkom in Valbisko), ki je zaščitena praktično za vse vetrove. Pridem tja in sidram. Jugo piha enako močno, zunaj je cca. 0,5 m vala, nič posebnega, v uvali pa seveda mirno, le malo prijetnega, toplega vetrčka... Po 15 minutah spijem pol piva, nakar jugo v trenutku "ugasne", malce pa se je tudi pooblačilo. OPA!!! ALARM v moji glavi!!! Gledam, kaj hudiča bo sedaj, se pa ne obremenjujem preveč, ker sem v zaščiteni uvali... Calma je trajala 5 minut, nato pa... BURJA!!! In to ekstremno močna! Od popolne bonace do hudimano močne burje je minilo največ 10 sekund! Dvigam sidro in zaplujem 200 metrov proti izhodu, kar mi je vse skupaj vzelo največ 1 minuto. Morje je med tem zunaj že povsem belo... Izglisiram še v uvali, ker nočem biti moker!

Ko obrnem proti Puntu se začne urnebes, val je že krepko čez meter in to samo v nekaj minutah. Še vedno plujem z 22 vozli in precej flapov. Med tem na 16-ki slišim SECURITE SECURITE SECURITE, ovdje Rijeka Radio... Itak mi je jasno kaj bo povedal, pa vseeno preklopim na 24-ko... Slišim: "Olujni udari bure na Kvarneru, a podno Velebita i orkanske." Stanje se slabša, val rasne, vse okrog mene se peni, komaj kaj vidim, dodajam flape, hitrost pada... Ko sem na pol poti (vsega skupaj je okrog 5 milj), je val po moji oceni blizu 2 metrov, moja hitrost pa je 12 vozlov, polni flapi, zabita noga v nulo, gas pa na več kot 3/4... Motor se res matra, vendar plujem kot se zagre in nisem moker.
Na vhodu v Puntarsko drago vala sicer ni, saj je tik ob obali, veter pa piha tako močno, da me je v prelivu celo strah in še kar napol glisiram, čeprav je hitrost omejena na 2 vozla. Nikjer ni žive duše, drevje v kampu pa je skoraj vodoravno, tako hudičevo piha...
No, potem pa le neham glisirat, hitrost na 5 vozlov, me pa seveda veter začne zalivat. Mrzlo je za popizdit, voda šprica iz vseh koncev in takšna počasna plovba je naporna, čeprav sem v varnem zavetju drage... Ko pridem pred privez mi niti na kraj pameti ne pade, da bi se vezal, zato tik ob obali vržem sidro in čakam kaj bo in kdaj bo konec ali vsaj upad. Veter pade na polovično moč, vendar mi še vedno ne diši pristajanje, ker je prenevarno. Po cesti se pripelje kolega in vidi mene na sidru in me seveda pokliče na mobitel in vpraša, kaj hudiča delam na sidru... Pride na obalo in s še enim sosedom uspemo zvezat barko, čeprav je bilo težko... Ko sem zvezan ugotovim, da piha še vedno kot hudič, da pa vseeno to ni nič proti tistemu prej... Ufff, ne bi še enkrat!!!
