Betina 700

[Daki]

Prijatelj ima na podobnem čolnu Yamaho F150, ima še dosti rezerve, pa pravi da bi šlo lepo tudi z 115 konji. Manj pa ne, če hočeš lepo glisirati.

[Marjan Tomki]

...
Na podobno finto o lastni hitrosti plovila je padel marsikateri kupec Tomosa 4. Ker je njegova barkača z tem motorjem dosegla lastno hitrost, tudi recimo z Yamaho 6 ni bila nič hitrejša in marsikdaj se je slišalo, da je T4 enako močan kot Yamaha 6, ali T3,5 enako močan kot T4, kar seveda ni res, le plovilo je že z šibkejšim motorjem doseglo svojo lastno (valovno) hitrost, sedlo v val in ni šlo hitreje.
Iz istega vzroka morajo biti regatni enotrupci čim daljši in najdaljši navadno zmaguje, ker ima najvišjo lastno hitrost trupa, čez katero se ne da brez hudega prirastka pogonske moči. Tu so nekateri regatni katamarani v grozni prednosti, ker zaradi oblike trupov lahko pospešijo nad lastno hitrost in še vedno plujejo izpodrivno.

Na lahki 6 m jadrnici so zaradi nezanesljivostizamenjali tomos 4-ko s Tohatsu 8.

(Kot se je izkazalo potem, je bil 'nezanesljiv' po krivdi malomarnega mehanika, ki se mu recimo ni dalo dati objemk na cevke za gorivo, ampak jih je le nataknil, tako da je verjetno vleklo zrak. In naj bi potem, ko so ga vprašali za objemke tudi rekel - pa kaj pol če jih ni...)

Rezultat je bil, da je z močnejšim motorjem na nekaj dnevni plovbi v brezvetrju veliko prej, kot so pričakovali, zmanjkalo goriva na otokih, kjer ni bilo črpalke.

S seboj so imeli enako količino kot za T-4 + 30%, pa je pošlo na 2/3 poti.

Razlog je bil, da so poganjali močnejši motor v področje, kjer več moči ne prinese opaznega prirasta hitrosti, kar ne bi bil hud problem. Ampak to je pomenilo bistveno manjšo prepluto pot pri enaki količini goriva.

[SR 290]

lep primer.
Izračun lastne hitrosti plovila je tako enostaven, da bi ga bilo resnično koristno vključit v "motoroznanstvo" pri izpitu, ker bi vsak lahko v eni potezi izračunal kakšna je najvišja možna hitrost njegovega plovila v izpodrivni vožnji in potem tudi premočni motorji ne bi preveč popili, saj bi dodal le toliko plina, da doseže 90% te hitrosti in se vozil po šparovčkovo, ter užival v tihi vožnji.

[Leonardo]

Barka bo namenjena poletni uživanciji in več dnevno bivanje na njej 2-3 osebam in mogoče rekreacijski ribolov malih ribic.Hvala za mnenja, napotke in opozorila
Mogoče sem tudi sam bil v zmoti glede moči motorja,zato je dobro slišati mnenja in izkušnje drugih.

[Leonardo]

Sam imam 7,8m jadrnico teže 2.2t nizka kobilica in jo poganja štiritaktna yamaha 9,9 poraba med 1.5 in 3,5 l,pri polnem gasu doseže skoraj 8M,torej med potovalno 5.-6 M ima porabe do 1.7l tako da za malo več hitrosti porabi več kot enkrat več goriva.

[habibi Vll]

Saj mi kar vse štima kar si opisal,le s tistimi 12-timi konji mi pa ne sede.Res je največ odvisno tudi od trupa in prenosa moči.Kar se pa tiče višanje hitrosti z višanjem moči motorja imaš pa kar prav.Vidim po lastnih izkušnjah na svoji barki.Prej sem imel 30KM-4 cilindri,potovalno hitrost 5 vozlov,max.pa 7-8 vozlov,prop.3 krak,sedaj pri 60 KM pot.hitrost 7-8,max 12 s 4 krakim prop.Moč se bolj pozna v slabi vodi(veter,valovi),ker mi ne ustavlja barke in mi hitrost ne pada.

[SR 290]

Za izpodrivno plovbo ni treba posebnih izkušenj. To je klasičen laminaren tok fluida in, ko barka doseže valovno dolžino pade not.
Resnici na ljubo se tu z pogoni ne da kaj prida izgubit, niti profitirat.

Za 2,3 tone barkačo z vodno linijo 6,5 m je 12 konjev moči več kot dovolj za plovbo z 6,5 vozla, kar je maksimum za izpodrivno plovbo. Ker se zaradi varnosti, da si v območju varčne vožnje odvzame 0,5 vozla hitrosti, bo dovolj že manj kot 10 konjev.

V kolikor je masa enakega plovila 3 tone, številke narastejo na 15,5, oziroma 13 konjev.

Ampak to je potrebna moč, ne moč instaliranega motorja. Ker želiš vozit v območju najboljšega navora, boš potrebno moč pomnožil z dva in na gred nataknil tako eliso, da se bo barkača premikala z 6 vozli točno ob določenih vrtljajih in si zmagal glede porabe.

Tri, štiri, X kraki propelerji pri izpodrivni plovbi drek kaj pomenijo. Še najbolje bi bilo dat gor dvokrakega, če to ne gre pa tri krake, več ne in iskat tak premer, da bo slip med 45 in 50%.

Razne čirečare, ki so potrebne pri gliserjih tu odpadejo in trupi vseh bark so si dovolj podobni, da z vsemi dosežeš enak rezultat z toleranco manjšo od +- 5%.

[habibi Vll]

Hvala ti za razlago,malo drugačen pogled imam sedaj na to.Vem,da si verjetno že dostikrat pisal o teh rečeh in boš še kdaj.

[Marjan Tomki]

...
Razlog je bil, da so poganjali močnejši motor v področje, kjer več moči ne prinese opaznega prirasta hitrosti, kar ne bi bil hud problem. Ampak to je pomenilo bistveno manjšo prepluto pot pri enaki količini goriva.

lep primer.
...

Takrat sem tudi pomeril položaj 'gasa', pri katerem je bila hitrost plovbe kar največja, a je bilo še malo valov (tako premčnih kot v brazdi), kar je bilo malo pod polovico.

Potem sva šla povečat na približno tričetrt 'gasa' in z GPS (na telefonu) pomerila hitrost - in kolikor se spomnim, je bila razlika 0,1 do 0,2 vozla.

S tako ugotovljeno 'optimalno' postavitvijo 'gasa' - na ravno še gladko brazdo - je bil potem doseg z isto količino goriva pri plovbi na motor z Tohatsu 8 spet približno enak kot prej s T 4, razen če je bilo treba proti vetru ali valovom.

[nac]

Ampak SR 290-Betina nobena nima klasičnega izpodrivnega "zadka" ali krme. Zato bi bilo potrebno vključiti tule Gasota,da pove iz prve,kako se barka obnaša pri 5-7ih vozlih. Ja z vsem ostalim okrog izpodrivne plovbe na splošno pa je vse res.
Gaso -javi se!

[SR 290]

Zadek nima veze dokler pluješ počasneje od valovne dolžine trupa. Šele, ko se ji približaš na limit se pozna pri porabi in v kolikor jo želiš preseči potrebuješ posebej oblikovano krmo, ter seveda sorazmerno ozek trup kot recimo športni katamarani, kajaki, kanuji..., kajti velikost vala je odvisna od izrinjene vode in manj energije je v njem (nižji val), lažje hidridinamično urediš krmo, da presežeš to hitrost.

Ravno zaradi "gliserske" krme sem vseskozi pisal, da vsa ta plovila enake velikosti rabijo zelo primerljivo moč za dosego lastne hitrosti in vsa padejo v luknjo, torej je pretiravanje čez lastno hitrost smiselno izključno, če želiš zaglisirat.

Ne razumem kako je možno, da se je ta debata tako razvlekla, mar nismo vsi obiskovali fizike v srednji šoli? navadno ti že v prvem letniku pri valovanju lepo ponazorijo valovno dolžino in hitrost plovila, kajti to je odličen primer za razumevanje valovanja.

Nepodcenjujoče do Gašota in z popolnim nepoznavanjem tega plovila lahko dam roko v ogenj, da je njena lastna hitrost točno 6.5 vozla, če je njena vodna linija 6,5 metrov in tu gliserski zadek nima nič zraven! Morebiti, bi ob 2,3 tone namesti 12 konjev z dobrim izpodrivnim zadkom porabil 10 konjev za isti dosežek, večje razlike pa ne bo, če bo ostal identičen volumen omočenega dna. druga pesmica bi pa bila, če bi na obstoječo plovilo nataknil izpodrivni zadek. V tem primeru bi povečal hitrost, saj bi podaljšal vodno linijo. Obenem bi zmanjšal specifično porabo, saj bi postalo plovilo sorazmerno ožje glede na novo dolžino in "krmni val" bi imel sorazmerno manj energije.

Še enkrat:
Poglejte si priložena linka. Čeprav je eden wiki, je vseeno točen. In upoštevajte kar je zapisano, ter se vozite v mejah, ki jih dolžina vaše vodne linije dopušča. Komur je to prepočasi, se pa ve kaj je treba napravit.

[rabuni]

Kolikor sam poznam stvari je betina 700 polizpodrivna barka (zelo podobna Grašu 23 in pa Damorju 700; pičuljan je sicer tudi polizpodrivna a večja barka). Videl sem že Betino (kolega jo ima- bil na njej in smo pluli) ki ima motor v trupu in se ga zunaj nič ne vidi (kot damor 700 ali grašo 23). Hrupa je mnogo manj. Sicer pa je Betina 700 kar težka barka (plastiko ima debelejšo kot damor) Skupna teža Betine 700 z notranjim diesel motorjem skam 140 KM je 2800 Kg. Z takšno barko je potovalna hitrost nekje med 14-16 vozni (poglej uradne podatke od Betine). Vsekakor priporočam močnejši motor, saj je barka namenjena dnevnim izletom. Recimo za grašo 23, se je pokazalo da je najboljša varianta motor okoli 200 KM, enako za damor 700. Lp

[vili]

Sam imam podobno barko,sicer je malo težja(polno naložena je 4 t) in večja in z 250 km disel motorjem imam lepo potovalko 18-20 kn. Max. hitrost doseže pri 26 kn. Tudi sam se strinjam z trditvami ostalih,ali čim močnejši motor,ali pa čim slabši,odvisna kakšna plovba ti ugaja. Nekaj vmesnega je čist brez veze.

[OB717]

Jaz sem imel nekako primerljivo kombinacijo 7m barka (gliser) in 4-T 25KM motor, pa je lepo plula nekje 5-5,5 vozlov, za 6 vozlov je bilo že treba na 4000obr/min. Če bi moral še enkrat izbirati motor za deplasmansko vožnjo, bi dal 4-T 50KM (tu pišem za izvenkrmne bencinske motorje).

[SR 290]

Zakaj bi za deplasmansko vožnjo potreboval 50 konjev, če očitno že z 25 konji ob majhnem plinu doseže lastno hitrost?
Kakšna je razlika med izvenkrmnimi bencinskimi in ostalimi motorji? Morajo morebiti za doseganje enakih rezultatov imeti taki motorji večjo moč od ostalih?