Glede delaminacije stirodurja...
Pri sendvič laminatu je sredica naluknjana,tako da smola poveže obe strani laminata.Te luknjice so ponavadi nekje na 2x2cm čez celo sredico.
Tako da če boš naštepal z žebljičkom liknjice,pol bo držalo skupaj,je pa res da stirodur ni ravno nek upojen materjal,tako da svetujem malo večje luknjice cca 2-3mm.Ker ponavadi je sredica iz pene(divinichel,rohacel,....)ki je že sama po sebi hrapava.Smolo zmešaj z bombažem,ki je vezivo in to vnesi v te luknjice,najbolje z špohtelnom(lopatico-al kako se že reče) in to bo to.
Lahko pa tudi z žago zažagaš kot je SR290 napisal,bo tudi držalo.
Pa obvezno pobrusiš stirodur z bolj grobim papirjem.Mora držat.
Obnova kompozitnih pokrovov
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Meni se zdi, da mi na delaminacijo gledamo z različnih zornih kotov...
The figure below shows a cored laminate under a bending load. Here, the sandwich laminate can be likened to an I-beam, in which the laminate skins act as the I-beam flange, and the core materials act as the beam's shear web. In this mode of loading it can be seen that the upper skin is put into compression, the lower skin into tension and the core into shear. It therefore follows that one of the most important properties of a core is its shear strength and stiffness.
vir: http://www.netcomposites.com/guide/core-materials/44
Vidva (SR290 in acrobat), če sem prav razumel in prebral med vrsticami gledata z vidika nateznih napetosti, ki se pojavijo v spoju lupina sendviča-sredica. Te napetosti se pojavijo zaradi nestabilnosti tlačno (tlačne napetosti v ravnini) obremenjene lupine in posledično njenega bočenja pri prekoračitvi določene sile. Pri tem pride do nenadne odlepitve lupine sendviča od sredice in posledično praktično popolne izgube upogibne togosti. Sklepam, da gledata s tega vidika, ker acrobat razlaga o luknjicah skozi katere smola poveže lupini sendviča, SR 290 pa razlaga o krilu letalskega modela, kjer predvidevam, da večino striga prenese spoj lupin na sprednjem robu krila in največ sam nosilec krila, ki tudi poveže obe lupini krila. V tem primeru stirodur samo stabilizira lupini.
Na drugi strani pa mene skrbijo strižne napetosti, ki se pojavijo pri upogibu. In če primerjamo podatke za nek stirodur in Airex:
Airex C70.55
gostota= 60 kg/m3
strižna trdnost po ISO 1922 = 0,85 N/mm2 = 850kPa
tlačna trdnost po ISO 844 = 0,90 N/mm2 = 900kPa
Weber.therm plus ultra 0.22
gostota = 40 kg/m3
strižna trdnost po EN 12090 > 30 kPa
tlačna trdnost= ???
Ne vem, če sta ta dva materiala strukturno gledano sploh primerljiva... Če je konstrukcija takšna, da ne zahteva take trdnosti sredice OK, če jo pa...
The figure below shows a cored laminate under a bending load. Here, the sandwich laminate can be likened to an I-beam, in which the laminate skins act as the I-beam flange, and the core materials act as the beam's shear web. In this mode of loading it can be seen that the upper skin is put into compression, the lower skin into tension and the core into shear. It therefore follows that one of the most important properties of a core is its shear strength and stiffness.
vir: http://www.netcomposites.com/guide/core-materials/44
Vidva (SR290 in acrobat), če sem prav razumel in prebral med vrsticami gledata z vidika nateznih napetosti, ki se pojavijo v spoju lupina sendviča-sredica. Te napetosti se pojavijo zaradi nestabilnosti tlačno (tlačne napetosti v ravnini) obremenjene lupine in posledično njenega bočenja pri prekoračitvi določene sile. Pri tem pride do nenadne odlepitve lupine sendviča od sredice in posledično praktično popolne izgube upogibne togosti. Sklepam, da gledata s tega vidika, ker acrobat razlaga o luknjicah skozi katere smola poveže lupini sendviča, SR 290 pa razlaga o krilu letalskega modela, kjer predvidevam, da večino striga prenese spoj lupin na sprednjem robu krila in največ sam nosilec krila, ki tudi poveže obe lupini krila. V tem primeru stirodur samo stabilizira lupini.
Na drugi strani pa mene skrbijo strižne napetosti, ki se pojavijo pri upogibu. In če primerjamo podatke za nek stirodur in Airex:
Airex C70.55
gostota= 60 kg/m3
strižna trdnost po ISO 1922 = 0,85 N/mm2 = 850kPa
tlačna trdnost po ISO 844 = 0,90 N/mm2 = 900kPa
Weber.therm plus ultra 0.22
gostota = 40 kg/m3
strižna trdnost po EN 12090 > 30 kPa
tlačna trdnost= ???
Ne vem, če sta ta dva materiala strukturno gledano sploh primerljiva... Če je konstrukcija takšna, da ne zahteva take trdnosti sredice OK, če jo pa...
@Gorki
Ker vem, da te zanima upam, da ne bo kdo temu spodaj dodal oznako off topic.
Pri majhnih izdelkih (razmerje med tlačno obremenitvijo in površino laminata) niti ni treba kaj več kot stabilizacijo lupine, da se ne upogiba, če je laminat z vseh strani zaprt-združeni obe ploskvi. Enako je tudi pri letalskih modelih, zato sem jih omenil.
Za primerjavo ne gledat pvc pene z 70 kg gostote, glej lažjo z 35 ali 40 kg, ki je primernejša za take male zadeve. Stirodur se seveda ne more primerjat v strižnih napetostih, v tlačnih pa in v tem je fora za te majhne zadeve.
Pri večjih izdelkih pride do situacije, katere skico si podal in tam sredica prenaša tudi konkretne strižne napetosti. Če gledaš lupino nekega čolna je v tem primeru navadno 60 ali 70 kg pvc pena dovolj dobra za bočne stene in palubo, za dno pa mora biti ne glede na izvedbo longeronov vsaj 80-100 kg, da je ne precepi. Za krmo se daje tudi do 250 kg pvc sredica.
V vseh teh primerih pride tvoja pripomba še kako do izraza.
Ne glede na gostoto pvc ali kake druge pene menim, da je v praksi razlika med dopustnimi napetostmi v krovnem laminatu in dopustnimi napetostmi v peni vseeno tako velika, da je glavni problem takega kompozita čista delaminacija laminata od pene. Na sliki se je po moje zgodilo ravno to in šele potem se je sredica stisnila.
Za vsak del lupine našega čolna smo izdelali vzorčno ploščo, ki smo jo razrezali na trakove in jih v stiskalnici upogibali do porušitve.
- vse pene so delaminirale, ker se je tlačni laminat preveč uklonil in se je odlepil od pene, nikoli ni popustila pena kot taka.
- na drsni ploskvi je polnilo 4 mm Soric, ki zaradi strukture tvori svojevrstno satasto konstrukcijo. Tudi tam se je v končni fazi laminat odcepil od polnila, ampak v tem primeru je polnilo popustilo in se malce stisnilo preden je počilo. Tak kompozit zdrži precej večje napetosti od katerega koli z pvc polnilom, tudi karbonski z pvcjem je prej popustil. Slaba stran je relativno visoka elastičnost, zato je potrebnih več prečnih reber po dnu in močnejši longeroni. Dober rezultat smo dosegli tudi z pluto in pet polnilom, ampak oboje je prišlo prepozno za uporabo. Oboje je pokazalo podobno trdnost ob precej večji trdoti. Kompozit z balso je bil trši, a manj trden od tega z soricom, vseeno pa precej trdnejši od tistega z 100 kg pvc peno.
Meritev, ali bolje rečeno poizkus je bila ocenjevana izključno z tlakom pri katerem je stiskalnica opravila svoje in z vizualno oceno kaj se dogaja z laminatom. Ob pravem pristopu z recimo dobro kamero in meritvami deformacij na posnetkih, bi morda prišli do malce drugačnih zaključkov, a nam je bilo v prvi vrsti pomembno da vidimo kaj smo sploh izdelali in za nto je bil tlak v cilindru dovolj dober pokazatelj.
PVCji so vsi od Airexa, Herexa, do Rohacela in ne vem česa vse še. Glede na gostoto imajo zelo podobne strižne, ter tlačne lastnosti. Navadno se razlikujejo le v malenkostih, ter načinu penjenja in eni imajo zaprte, drugi odprte, tretji pol odprte celice.
Če te kdaj slučajno prime radovednost vrzi na folijo 350 g tkanino, jo pokrij z 40x40 cm stirodurjem, debelim 15 mm z poševno porezanimi robovi, čez pa pokrij z 350 g tkanino, vrzi čez drugo folijo, zatesni in vzakumiraj. Na ro okrog te plošče daj recimo še tri plasti in ko to vzameš iz vrečke, daj med podpore in skači po izdelku kolikor hočeš. Prepričan sem, da bo popustil rob in ne osnovna plošča, če ne boš skakal z visokimi petkami. 350 g je le 350 g in na konice seveda ni odporno.
Vsekakor nisem mnenja, da bi stirodur množično nadomeščal pvc pene, ampak ob pravšnji meri preudarnosti pa včasih gre tudi to.
p.s.
Prepričan sem, da se nekoč srečava na vodi in takrat ti bom snel z tečajev kaka vratca iz omaric, da preizkusiš trdnost. Tudi tam ima polnilo z naskokom slabše trdnostne lastnosti od zunanjih oplat in deluje le kot stabilizacija oplat. Rezultat moraš prijet v roko, opisat se ne da.
Ker vem, da te zanima upam, da ne bo kdo temu spodaj dodal oznako off topic.
Pri majhnih izdelkih (razmerje med tlačno obremenitvijo in površino laminata) niti ni treba kaj več kot stabilizacijo lupine, da se ne upogiba, če je laminat z vseh strani zaprt-združeni obe ploskvi. Enako je tudi pri letalskih modelih, zato sem jih omenil.
Za primerjavo ne gledat pvc pene z 70 kg gostote, glej lažjo z 35 ali 40 kg, ki je primernejša za take male zadeve. Stirodur se seveda ne more primerjat v strižnih napetostih, v tlačnih pa in v tem je fora za te majhne zadeve.
Pri večjih izdelkih pride do situacije, katere skico si podal in tam sredica prenaša tudi konkretne strižne napetosti. Če gledaš lupino nekega čolna je v tem primeru navadno 60 ali 70 kg pvc pena dovolj dobra za bočne stene in palubo, za dno pa mora biti ne glede na izvedbo longeronov vsaj 80-100 kg, da je ne precepi. Za krmo se daje tudi do 250 kg pvc sredica.
V vseh teh primerih pride tvoja pripomba še kako do izraza.
Ne glede na gostoto pvc ali kake druge pene menim, da je v praksi razlika med dopustnimi napetostmi v krovnem laminatu in dopustnimi napetostmi v peni vseeno tako velika, da je glavni problem takega kompozita čista delaminacija laminata od pene. Na sliki se je po moje zgodilo ravno to in šele potem se je sredica stisnila.
Za vsak del lupine našega čolna smo izdelali vzorčno ploščo, ki smo jo razrezali na trakove in jih v stiskalnici upogibali do porušitve.
- vse pene so delaminirale, ker se je tlačni laminat preveč uklonil in se je odlepil od pene, nikoli ni popustila pena kot taka.
- na drsni ploskvi je polnilo 4 mm Soric, ki zaradi strukture tvori svojevrstno satasto konstrukcijo. Tudi tam se je v končni fazi laminat odcepil od polnila, ampak v tem primeru je polnilo popustilo in se malce stisnilo preden je počilo. Tak kompozit zdrži precej večje napetosti od katerega koli z pvc polnilom, tudi karbonski z pvcjem je prej popustil. Slaba stran je relativno visoka elastičnost, zato je potrebnih več prečnih reber po dnu in močnejši longeroni. Dober rezultat smo dosegli tudi z pluto in pet polnilom, ampak oboje je prišlo prepozno za uporabo. Oboje je pokazalo podobno trdnost ob precej večji trdoti. Kompozit z balso je bil trši, a manj trden od tega z soricom, vseeno pa precej trdnejši od tistega z 100 kg pvc peno.
Meritev, ali bolje rečeno poizkus je bila ocenjevana izključno z tlakom pri katerem je stiskalnica opravila svoje in z vizualno oceno kaj se dogaja z laminatom. Ob pravem pristopu z recimo dobro kamero in meritvami deformacij na posnetkih, bi morda prišli do malce drugačnih zaključkov, a nam je bilo v prvi vrsti pomembno da vidimo kaj smo sploh izdelali in za nto je bil tlak v cilindru dovolj dober pokazatelj.
PVCji so vsi od Airexa, Herexa, do Rohacela in ne vem česa vse še. Glede na gostoto imajo zelo podobne strižne, ter tlačne lastnosti. Navadno se razlikujejo le v malenkostih, ter načinu penjenja in eni imajo zaprte, drugi odprte, tretji pol odprte celice.
Če te kdaj slučajno prime radovednost vrzi na folijo 350 g tkanino, jo pokrij z 40x40 cm stirodurjem, debelim 15 mm z poševno porezanimi robovi, čez pa pokrij z 350 g tkanino, vrzi čez drugo folijo, zatesni in vzakumiraj. Na ro okrog te plošče daj recimo še tri plasti in ko to vzameš iz vrečke, daj med podpore in skači po izdelku kolikor hočeš. Prepričan sem, da bo popustil rob in ne osnovna plošča, če ne boš skakal z visokimi petkami. 350 g je le 350 g in na konice seveda ni odporno.
Vsekakor nisem mnenja, da bi stirodur množično nadomeščal pvc pene, ampak ob pravšnji meri preudarnosti pa včasih gre tudi to.
p.s.
Prepričan sem, da se nekoč srečava na vodi in takrat ti bom snel z tečajev kaka vratca iz omaric, da preizkusiš trdnost. Tudi tam ima polnilo z naskokom slabše trdnostne lastnosti od zunanjih oplat in deluje le kot stabilizacija oplat. Rezultat moraš prijet v roko, opisat se ne da.
Lepa tema dober članek! Kar je napisal SR 290 lahko samo potrdim. Pena 100 pod vodno linijo in 70-80 na bokih. Sicer je pena na dnu še vedno precej dvomljiva in večina proizvajalcev (tudi pri nas) še vedno prisega na single skin dno se pravi laminat brez polnil prav zaradi delaminacije. Dvomljiva je tudi učinkovitost lepljena vzdolžnih reber na sendvič laminat. Pa tudi postopek vakumske infuzije ali samo vakum je veliko dražji od pač ročne laminacije, ki je potreben za kvaliteten sendvič.. Še najbolj se obnese balza (rezana prečno) vendar se močno napije smole pa še draga je..
Tu je seveda vprašanje mase pred trdnostjo. Za pokrov, ki ga velikokrat dvigaš in ki je večjih površin gotovo ne želiš neke velike mase - izbereš čim lažje polnilo. Če delaš z epoxi bi celo kak stiropor lahko prišel v upoštev....
Pena 100 pod vodno linijo in 70-80 na bokih. Sicer je pena na dnu še vedno precej dvomljiva in večina proizvajalcev (tudi pri nas) še vedno prisega na single skin dno se pravi laminat brez polnil prav zaradi delaminacije. Dvomljiva je tudi učinkovitost lepljena vzdolžnih reber na sendvič laminat. Pa tudi postopek vakumske infuzije ali samo vakum je veliko dražji od pač ročne laminacije, ki je potreben za kvaliteten sendvič.. Še najbolj se obnese balza (rezana prečno) vendar se močno napije smole pa še draga je..
Tu je seveda vprašanje mase pred trdnostjo. Za pokrov, ki ga velikokrat dvigaš in ki je večjih površin gotovo ne želiš neke velike mase - izbereš čim lažje polnilo. Če delaš z epoxi bi celo kak stiropor lahko prišel v upoštev....
@yak 55
Na videz offtopic, ampak še vedno smo v laminatih;
Na sendviču iz 80 kg PVC pene zagotovo vzdolžna rebra nimajo kaj iskat, pri več kot 100 kg, pluti, PET ali soricu pa ni take frke. Laminat malce prirediš in daš na notranji strani več stekla kot zunaj in gre. Dirkalni "oceanski" katamarani imajo po dnu peno z vsaj 150 kg in letijo nad 350 km/h brez delaminacij.
Mene je bilo tudi v navpičnih stenah in palubi strah te 80 kg pene in smo vzeli 100 kg, ter vsa prečna rebra izdelali kot zaključen venec, da slučajno ne more odplankat in mora zvit celo lupino, česar pa ne more, oziroma lahko ob silah, ki itak že prej zmaličijo posadko in trdneje ni več smiselno.
Balsa po tem kar smo preizkusili in brali delaminira prej kot PET ali 100 kg pvc, ali soric in napije se tudi vode ne le smole.
Single skin dno tehta preveč za sodobnega gliserja.
Infuzija stane nekaj več dela, ampak precej manj smole in kasneje goriva. Prijaznost do sosedov odtehta veliko, saj ne smrdi in resnično udarno zmanjšana poraba smole malce prinese nazaj ceno polaganja in kasneje občutno zmanjša porabo goriva, ter odpornost plovila. Lažje in enako trdno plovilo se manj poškoduje, če nekam počiš.
Za ročno laminacijo je verjetno res najboljše dno brez polnila, ob infuziji pa ne menim tako.
Večina proizvajalcev in tudi naših hočeš nočeš v prvi vrsti gleda na ceno laminata in še vedno prevladujejo roving tkanine in mata. Tu je potem skoraj brez veze coprat z polnili. Žal amiji kot liderji tega posla močno držijo tehnološki nivo tam doli nekje in vsak, ki dela čolne v večjih količinah mora zaigrat na iste strune, če hoče pobrat svoje drobtinice.
Morda nimam prav, ampak ob vedno višjih cenah goriv vidim rešitev za preživetje trga gliserskih plovil le v infuziji in uporabi najboljših materijalov, ki so na voljo, ne pa materijalov, ki so najcenejši in ob uporabi lažje ostale opreme vključno z motorizacijo bi lahko ta špas preživel. (Ne nazadnje pomeni lupina 20-40% končne mase plovila, ostalo je druga solata.) Ob "sendviču" iz roving tkanine in nekaj mate, ter masivni notranji opremi z tehnologijo iz časov dneva-D v Normandiji po moje ni šans za luč na koncu predora in amiji bodo ob vztrajanju pri svojem vse skupaj potegnili v prepad.
Več nadstropne "trafo postaje" verjetno tudi ni in ne bo smiselno delat iz sendvič materijalov, ampak ob zmanjšani dimenziji pogonskega sklopa, ter rezervoarjev za gorivo, taka oblike čolna sploh ne bo več potrebna. Tudi "enoprostorci" bodo dovolj prostorni za udobno preživljanje dopusta.
p.s.
Zadnje čase se pojavlja neko polnilo, ki je izdelano iz neskončne steklene niti, navite v obliki mate in impregnirane z mikro baloni. Zadeva je vsekakor najtrdnejše polnilo kar sem jih videl, malce pa dvomim v maso takega polnila. Ima kdo kaj izkušenj z tem? CORE SBC se imenuje, delajo pa jo v Spheretex v Nemčiji. Hudo me mika, da bi jo dali na dno, ampak ne vem še kako specifično težo ima po infuziji. Ne dvomim v trdnostne podatke, ampak v spec. težo pa dvomim po tistem, ko sem v roki držal vzorec.
@nac;
Ko laminiraš poliester laminat na les moraš smolo najprej nanesti na les in potem v isti sapi mato, ter željen laminat. Nisem se poglabljal v čem je štos, ampak tako se super zlepi, če daš gor mato in šele nato smolo, se slabo zlepi.
Na videz offtopic, ampak še vedno smo v laminatih;
Na sendviču iz 80 kg PVC pene zagotovo vzdolžna rebra nimajo kaj iskat, pri več kot 100 kg, pluti, PET ali soricu pa ni take frke. Laminat malce prirediš in daš na notranji strani več stekla kot zunaj in gre. Dirkalni "oceanski" katamarani imajo po dnu peno z vsaj 150 kg in letijo nad 350 km/h brez delaminacij.
Mene je bilo tudi v navpičnih stenah in palubi strah te 80 kg pene in smo vzeli 100 kg, ter vsa prečna rebra izdelali kot zaključen venec, da slučajno ne more odplankat in mora zvit celo lupino, česar pa ne more, oziroma lahko ob silah, ki itak že prej zmaličijo posadko in trdneje ni več smiselno.
Balsa po tem kar smo preizkusili in brali delaminira prej kot PET ali 100 kg pvc, ali soric in napije se tudi vode ne le smole.
Single skin dno tehta preveč za sodobnega gliserja.
Infuzija stane nekaj več dela, ampak precej manj smole in kasneje goriva. Prijaznost do sosedov odtehta veliko, saj ne smrdi in resnično udarno zmanjšana poraba smole malce prinese nazaj ceno polaganja in kasneje občutno zmanjša porabo goriva, ter odpornost plovila. Lažje in enako trdno plovilo se manj poškoduje, če nekam počiš.
Za ročno laminacijo je verjetno res najboljše dno brez polnila, ob infuziji pa ne menim tako.
Večina proizvajalcev in tudi naših hočeš nočeš v prvi vrsti gleda na ceno laminata in še vedno prevladujejo roving tkanine in mata. Tu je potem skoraj brez veze coprat z polnili. Žal amiji kot liderji tega posla močno držijo tehnološki nivo tam doli nekje in vsak, ki dela čolne v večjih količinah mora zaigrat na iste strune, če hoče pobrat svoje drobtinice.
Morda nimam prav, ampak ob vedno višjih cenah goriv vidim rešitev za preživetje trga gliserskih plovil le v infuziji in uporabi najboljših materijalov, ki so na voljo, ne pa materijalov, ki so najcenejši in ob uporabi lažje ostale opreme vključno z motorizacijo bi lahko ta špas preživel. (Ne nazadnje pomeni lupina 20-40% končne mase plovila, ostalo je druga solata.) Ob "sendviču" iz roving tkanine in nekaj mate, ter masivni notranji opremi z tehnologijo iz časov dneva-D v Normandiji po moje ni šans za luč na koncu predora in amiji bodo ob vztrajanju pri svojem vse skupaj potegnili v prepad.
Več nadstropne "trafo postaje" verjetno tudi ni in ne bo smiselno delat iz sendvič materijalov, ampak ob zmanjšani dimenziji pogonskega sklopa, ter rezervoarjev za gorivo, taka oblike čolna sploh ne bo več potrebna. Tudi "enoprostorci" bodo dovolj prostorni za udobno preživljanje dopusta.
p.s.
Zadnje čase se pojavlja neko polnilo, ki je izdelano iz neskončne steklene niti, navite v obliki mate in impregnirane z mikro baloni. Zadeva je vsekakor najtrdnejše polnilo kar sem jih videl, malce pa dvomim v maso takega polnila. Ima kdo kaj izkušenj z tem? CORE SBC se imenuje, delajo pa jo v Spheretex v Nemčiji. Hudo me mika, da bi jo dali na dno, ampak ne vem še kako specifično težo ima po infuziji. Ne dvomim v trdnostne podatke, ampak v spec. težo pa dvomim po tistem, ko sem v roki držal vzorec.
@nac;
Ko laminiraš poliester laminat na les moraš smolo najprej nanesti na les in potem v isti sapi mato, ter željen laminat. Nisem se poglabljal v čem je štos, ampak tako se super zlepi, če daš gor mato in šele nato smolo, se slabo zlepi.
Popravilo razpoke
Pozdravljeni
Imam eno vprašanje glede popravila plastike pri čolnu in ne želim odpirati nove teme, zato bi vprašal kar tukaj, saj vprašanje vsebinsko še najbolj sodi v to temo. Upam, da avtor nima nič proti, v nasprotnem primeru bom vprašanje umaknil.
Zanima pa me sledeče: pri čolnu nam je pri sidrnem pokrovu počil obod, torej fiksni del plastike, na katero sede pokrov. Razpoka je kratka, dolga je okrog 4 cm, zato sem se odločil, da jo bom na novo plastificiral sam. Problem se mi poraja pri polaganju steklene tkanine, saj je ravno na delu razpoke močna krivina in ne vem, kako se bo tkanina podala čez (enkrat smo že polagali tkanino čez ukrivljen rob in se ni lepo podala, pa še zračni mehurčki so se ujeli spodaj). Rešitev vidim v tem, da najprej plastiko premažem s smolo, počakam cca. 10 min da zaželira oz. postane lepljiva, ter šele potem položim čez tkanino, ki pa bi jo prežel s "sveže" pripravljeno smolo. Na ta način bi se tkanina na mestu krivine lepo prijela na "lepljivo osnovo". Bi tako šlo, bi se tkanino potem sploh dobro vezala s podlago, ali ne? Drugo možnost vidim v tem, da dam namesto enega večjega raje dva manjša kosa tkanine, ker bi tako lažje šel čez krivine, vendar mi ta ideja ni najbolj všeč, ker me skrbi, kakšna bi bila nosilnost na "štukanem" delu (vem, da bi se morala kosa tkanin na stukanem delu prekrivati, pa vendar se mi to ne zdi najbolje).
Kaj menite?
Za nasvete bi bil zelo hvaležen.
Lp Tilen
Imam eno vprašanje glede popravila plastike pri čolnu in ne želim odpirati nove teme, zato bi vprašal kar tukaj, saj vprašanje vsebinsko še najbolj sodi v to temo. Upam, da avtor nima nič proti, v nasprotnem primeru bom vprašanje umaknil.
Zanima pa me sledeče: pri čolnu nam je pri sidrnem pokrovu počil obod, torej fiksni del plastike, na katero sede pokrov. Razpoka je kratka, dolga je okrog 4 cm, zato sem se odločil, da jo bom na novo plastificiral sam. Problem se mi poraja pri polaganju steklene tkanine, saj je ravno na delu razpoke močna krivina in ne vem, kako se bo tkanina podala čez (enkrat smo že polagali tkanino čez ukrivljen rob in se ni lepo podala, pa še zračni mehurčki so se ujeli spodaj). Rešitev vidim v tem, da najprej plastiko premažem s smolo, počakam cca. 10 min da zaželira oz. postane lepljiva, ter šele potem položim čez tkanino, ki pa bi jo prežel s "sveže" pripravljeno smolo. Na ta način bi se tkanina na mestu krivine lepo prijela na "lepljivo osnovo". Bi tako šlo, bi se tkanino potem sploh dobro vezala s podlago, ali ne? Drugo možnost vidim v tem, da dam namesto enega večjega raje dva manjša kosa tkanine, ker bi tako lažje šel čez krivine, vendar mi ta ideja ni najbolj všeč, ker me skrbi, kakšna bi bila nosilnost na "štukanem" delu (vem, da bi se morala kosa tkanin na stukanem delu prekrivati, pa vendar se mi to ne zdi najbolje).
Kaj menite?
Za nasvete bi bil zelo hvaležen.
Lp Tilen
Če te muči vzameš mato. Napivnaš jo z smolo, počakaš kakih pet minut in bo kar padla okrog vogala. Če želiš delat z tkanino napneš čez laminat kak debelejši pvc, da stisne okrog vogala in dobiš gladko površino. V kolikor to ne gre lahko pokriješ z kuhinjsko pvc folijo-ne strech, daš na volijo en ali dva sloja papirnih prisaš, pokriješ v drugo pvc filijo, ki jo na plastiko nalepiš z akrilno tesnilno maso in potegneš ven zrak z kompresorjem od hladilne skrinje. Kompresor mora delat dokler ne zaželira.
Druga zadeva, a isti šmorn http://s1.mojalbum.com/7712951_7712992_ ... 419378.jpg
http://s1.mojalbum.com/7712951_7712992_ ... 419373.jpg
Druga zadeva, a isti šmorn http://s1.mojalbum.com/7712951_7712992_ ... 419378.jpg
http://s1.mojalbum.com/7712951_7712992_ ... 419373.jpg
Sem ravnokar dojel, da sem zamešal izraza steklena tkanina in vlakna. V bistvu imam doma oboje. Bom pa najprej prečno na razpoko dal nekaj karbonskega rovinga, ki ga imam še od modelarstva, potem pa bom položil najprej steklena vlakna (mato) in na koncu morda še eno plast steklene tkanine.
Pravite, da s stekleno mato ni težav pri polaganju čez krivine? SR 290, če prav razumem, naj bi po premazu steklene mate počakal 5 min, da smola že postane rahlo lepljiva in jo šele takrat položil čez krivino?
Pri stekleni tkanini bom pa še videl, če jo bom sploh dal na koncu. Mogoče si bom res pomagal s kuhinjsko gobico, ker mi je zelo všečna ideja.
Lp
Pravite, da s stekleno mato ni težav pri polaganju čez krivine? SR 290, če prav razumem, naj bi po premazu steklene mate počakal 5 min, da smola že postane rahlo lepljiva in jo šele takrat položil čez krivino?
Pri stekleni tkanini bom pa še videl, če jo bom sploh dal na koncu. Mogoče si bom res pomagal s kuhinjsko gobico, ker mi je zelo všečna ideja.
Lp
Pozdravljeni
Popravilo plastike spredaj je potem kar v redu uspelo, uporabili smo samo stekleno mato in malo karbonskega rovinga. Slik popravila žal nimam, sem se pa ob dobljenem entuziazmu za delo s kompoziti lotil še popravila večjega pokrova na premcu čolna, ki je bil prav tako počen že od nakupa čolna in potreben popravila. Delo sem poslikal in ga imam namen predstaviti v tej temi, ker mislim, da vsebinsko še najbolj sodi sem. Upam, da avtor teme in moderator nimata nič proti, v nasprotnem primeru prispevek prestavim.
Situacija na začetku:
pokrov je počil spredaj na najbolj obremenjenem mestu. Kasneje se je izkazalo, da je razpoka ravno na meji, kjer se konča vezana plošča, ki je vplastificirana v pokrov. Razpoka je bila nekako popravljena tako, da je prejšnji lastnik čez počeno mesto položil dva sloja mate (žal nekvalitetno) in čez privijačil inox ploščico, zaradi česar pokrov ni več dobro nalegal na obod.
Odločil sem se, da bom na poškodovanem delu odvzel čim več materiala in nato ta del na novo zaplastificiral. Delal sem z ročnim nadrezkarjem, najprej sem si začrtal, kako daleč od razpoke bom odvzel material, nato pa določil še globino. Načrt je bil, da pridem do spodnjega sloja steklene tkanine – torej da poberem prvi sloj steklene tkanine in vezano ploščo. To je pri debelini 14mm pomenilo odvzem okrog 9mm materiala.
Ko sem končal z rezkanjem, je bil štrleči kljun tako šibek, da bi se verjetno odlomil, če bi gor postavil kozarec. Razpoke na zgornji strani pokrova sem na obeh straneh še zarezal s fleksarico zaradi kasnejšega kitanja.
Ker bi imel zaradi ostrih robov težave pri polaganju tkanine, sem na rezkar dal največji polkrožni nastavek in naredil žlebove v 3 nivjoih ter tako dobil še kar zaobljen prehod med izrezkanim in celim delom.
Na drugih mestih sem ostre robove in neravnine še pokital s poliester kitom z vlakni. Za plastificiranje sem uporabil stekleno mato, tkanino in karbonski roving ter predpospešeno poliestersko smolo, ki sem jo kupil v Merkurju.
Preden sem začel delo s smolo, sem preostanek razpoke, ki je ostal na cca. 5mm materiala zalil kar s sekundnim lepilom in pošprical z aktivatorjem.
Med poliestrom in vezano ploščo je bil tovarniško ujet zračni mehurček
Nato sem vse grobo zbrusil, očistil z acetonom in najprej čez razpoki na obeh straneh prečno položil karbonski roving in trak tkanine po dolžini izrezkanega dela. Nato sem položil več plasti mate in tkanine. Ker nisem imel izkušenj, nisem vedel koliko plasti moram dati, da zapolnim 9mm odvzetega materiala in izkazalo se je, da precej. Vsega skupaj 8 plasti mate in 1 tkanine (bo vsaj močno ). Na mestu, kjer pokrov sede na obod sem dodal še tri trakce mate, da sem približno ujel višino. Zadnja dva sloja mate sem dal malo večja, da sta prišla izven izrezkanega dela in utrdila stik popravljenega in starega dela.
Slike plastificiranja:
Položen roving in trak steklene tkanine
3 plasti mate
6 plasti mate + vmes 1 plast tkanine
Predzadnja plast
Na koncu sem spodaj odrezal vso nepotrebno tkanino in s pilo poravnal rob, na vrhnjem delu pokrova pa potem zakital razpoke s poliester kitom z vlakni in površino pobrusil za barvanje.
Vse pokitano in zbrušeno, manjka še barva
Slik barvanja nimam, barval pa sem z valjčkom z dvokomponentno poliuretansko Blikovo barvo za čolne in nanesel 4 sloje na zgornjo stran, spodaj pa sem pobarval dvakrat kar z belim emajlom za kovino, saj sem imel pri Blikovi barvi nekaj težav, ker mi jo je vleklo skupaj.
Popravilo plastike spredaj je potem kar v redu uspelo, uporabili smo samo stekleno mato in malo karbonskega rovinga. Slik popravila žal nimam, sem se pa ob dobljenem entuziazmu za delo s kompoziti lotil še popravila večjega pokrova na premcu čolna, ki je bil prav tako počen že od nakupa čolna in potreben popravila. Delo sem poslikal in ga imam namen predstaviti v tej temi, ker mislim, da vsebinsko še najbolj sodi sem. Upam, da avtor teme in moderator nimata nič proti, v nasprotnem primeru prispevek prestavim.
Situacija na začetku:
pokrov je počil spredaj na najbolj obremenjenem mestu. Kasneje se je izkazalo, da je razpoka ravno na meji, kjer se konča vezana plošča, ki je vplastificirana v pokrov. Razpoka je bila nekako popravljena tako, da je prejšnji lastnik čez počeno mesto položil dva sloja mate (žal nekvalitetno) in čez privijačil inox ploščico, zaradi česar pokrov ni več dobro nalegal na obod.
Odločil sem se, da bom na poškodovanem delu odvzel čim več materiala in nato ta del na novo zaplastificiral. Delal sem z ročnim nadrezkarjem, najprej sem si začrtal, kako daleč od razpoke bom odvzel material, nato pa določil še globino. Načrt je bil, da pridem do spodnjega sloja steklene tkanine – torej da poberem prvi sloj steklene tkanine in vezano ploščo. To je pri debelini 14mm pomenilo odvzem okrog 9mm materiala.
Ko sem končal z rezkanjem, je bil štrleči kljun tako šibek, da bi se verjetno odlomil, če bi gor postavil kozarec. Razpoke na zgornji strani pokrova sem na obeh straneh še zarezal s fleksarico zaradi kasnejšega kitanja.
Ker bi imel zaradi ostrih robov težave pri polaganju tkanine, sem na rezkar dal največji polkrožni nastavek in naredil žlebove v 3 nivjoih ter tako dobil še kar zaobljen prehod med izrezkanim in celim delom.
Na drugih mestih sem ostre robove in neravnine še pokital s poliester kitom z vlakni. Za plastificiranje sem uporabil stekleno mato, tkanino in karbonski roving ter predpospešeno poliestersko smolo, ki sem jo kupil v Merkurju.
Preden sem začel delo s smolo, sem preostanek razpoke, ki je ostal na cca. 5mm materiala zalil kar s sekundnim lepilom in pošprical z aktivatorjem.
Med poliestrom in vezano ploščo je bil tovarniško ujet zračni mehurček
Nato sem vse grobo zbrusil, očistil z acetonom in najprej čez razpoki na obeh straneh prečno položil karbonski roving in trak tkanine po dolžini izrezkanega dela. Nato sem položil več plasti mate in tkanine. Ker nisem imel izkušenj, nisem vedel koliko plasti moram dati, da zapolnim 9mm odvzetega materiala in izkazalo se je, da precej. Vsega skupaj 8 plasti mate in 1 tkanine (bo vsaj močno
). Na mestu, kjer pokrov sede na obod sem dodal še tri trakce mate, da sem približno ujel višino. Zadnja dva sloja mate sem dal malo večja, da sta prišla izven izrezkanega dela in utrdila stik popravljenega in starega dela.
Slike plastificiranja:
Položen roving in trak steklene tkanine
3 plasti mate
6 plasti mate + vmes 1 plast tkanine
Predzadnja plast
Na koncu sem spodaj odrezal vso nepotrebno tkanino in s pilo poravnal rob, na vrhnjem delu pokrova pa potem zakital razpoke s poliester kitom z vlakni in površino pobrusil za barvanje.
Vse pokitano in zbrušeno, manjka še barva
Slik barvanja nimam, barval pa sem z valjčkom z dvokomponentno poliuretansko Blikovo barvo za čolne in nanesel 4 sloje na zgornjo stran, spodaj pa sem pobarval dvakrat kar z belim emajlom za kovino, saj sem imel pri Blikovi barvi nekaj težav, ker mi jo je vleklo skupaj.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 15 gostov