Jaz sem malo povpraševal - in Boutonu tudi dal podatek, kje - ampak imam še precej izvedeti/preveriti, preden bom lahko kaj več pisal na forum.
Kolikor vem, drži vse, kar sta zgoraj napisala
Borci in
Leut.
@tyson - zakaj en les ne, drugi pa ja - zaenkrat toliko:
Smreka je za na in v vodi - in tudi za vesla - razmeroma trajna zato, ker je smolnata in se ne voda ne bitja, ki bi jedla les ne znajdejo prav dobro s smolo. Moj vir je na primer rekel, da ima med drugimi tudi 100 (ali morda čez sto) let stara smrekova vesla.
Eden problemov smolnatega - 'mastnega' - lesa pa je, da se pri visokih temperaturah smola v lesu stali (oziroma viskoznost znatno zmanjša) in se hkrati njena prostornina znatno poveča, kar pri nestisljivi tekočini razvije velik tlak pod kakršnokoli barvo, s katero je zaščiten tak les.
Učinek je podoben, kot če osmotski tlak pri razpadu poliestra dvigne sicer odporni gel coat v mehurčke; enako tu tlak dvigne barvo v mehurčke in ko ta enkrat odstopi, je barva manj trdna od gel coata in teži k temu, da se odlušči. Problem pri obnavljanju tako načetega premaza je verjetno še, da se tam, kjer jo je dvignilo lušči, od tam kjer je ni, se pa lahko še odlično drži in jo je težko do konca odstrugati.
Orisal je tudi postopek, s katerim to - če ti vse uspe - uspeš preprečiti, ampak kot rečeno, preden bom pisal o tem, moram vedeti - in preizkusiti - več.
Še malo okrog lepljenih vesel: V veslih se kljub barvi (ki je nepoškodovana praviloma popolna zapora za vodo, a često prepušča molekule vodne pare) praviloma v lesu spreminja stopnja vlage. Tisti z izkušnjami veste, da se samo izžagana deska pri sušenju zvija, če je bila izžagana suha, pa se zvija, ko sprejme vlago. Tlaki so taki, da trdo privite deske potrgajo (tudi jeklene) vijake.
Rešitev (ena od njih?) je lepljenje iz kosov - točnje kako in zakaj tako še ne morem opisati. Moj vir je tako rekel, da je list vesla praviloma zlepljen iz vsaj treh, še pogosteje štirih delov. Povedal je tudi, da je steblo vesla - če temu rečem tako - praviloma iz enega kosa od začetka do lista in tudi vanj, čeprav včasih ne do njegovega konca. Stranska dela lista pa sta včasih iz istega lesa, večkrat pa tudi iz hrastovine, ne iz smrekovine ali jesenovine kot najpogosteje steblo vesla.
Hrast je trši in odpornejši na obrabo (namesto smole ga pa na škodljivce verjetno dela odpornega čreslovina ali kaj podobnega - moja domneva, še nisem vprašal), smreka in jesen pa sta prožnejša.
Z lesom vmes nisem delal več deset let in tudi če sem tedaj davno kaj vedel, sem skoraj vse temeljito pozabil. Iz tega, česar se vseeno še spominjam od tedaj pa še vedno vem, da
so lastnosti lesov različne in da je pomembno upoštevati vse - tako pri izdelavi kot kasneje pri uporabi pod obremenitvijo in trajnosti izdelka v različnih okoliščinah (različna vlaga, temperature, sonce...).
O tem sem precejkrat poslušal zadnja leta med tem, ko je moj vir 'ob manj lepem vremenu' imel čas in delal čolne (in tudi jaz nisem bil pod jadri, če ni skoraj nič pihalo).
O veslih sem večinoma poslušal prejšnji teden, ko sem vprašal po tem, ko je bouton tu postavil vprašanje. In ker je pri tem imel ves čas v roki kaj drugega (sveder, 'cvingo', vijačnik...), še ni bilo prilike da bi vzel v roke telefon in v njem poiskal številko, bouton tudi še ni dobil telefonske človeka, ki mu sicer praviloma naredi vesla za nove čolne.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
