marjan tomki

[kasaudio]

V račulnaništvu (programiranju pri C-jevsko orientiranih jezikih) z besedo volatile pred deklaracijo tipa spremenljivke poveš, da se operacija inkrementa, dekrementa ali postavitve na vrednost v procesorju (na nizkem nivoju) zgodi atomarno. S pomočjo tega se pri večnitnem programiranju izvede sinhronizacija. Pri mikrokontrolerjih moraš vsem globalnim spremeljivkam ki sodelujejo v prekinitvenih rutinah dodati "volatile" pri deklaraciji. Če tega ne narediš bo sranje. My 5 cents in ni iz wiki...

[Marjan Tomki]

V času, ko sta naše kraje dosegla C (in po sintaksi C-ju podobni jeziki), jaz večinoma nisem več pisal aplikacij, ampak le še kaj pri operacijskih sistemih (kjer so bile prekinitvene rutine doma že desetletja prej, kot v jezikih za aplikacije) in administraciji, in to tudi ne več pisal in testiral programov (ali gonilnikov) v celoti.

Tako že pred upokojitvijo z marsičem nisem več mogel biti na tekočem in najbrž zato še nisem poznal tega pomena.

Lepa hvala za pojasnilo.

[MicTic]

oprosti,ampak ti si res bolan človek, kaj naj drugega rečem,

MareC z vsakim odgovorom toneš bolj in bolj in izgubljaš verodostojnost. Ne znaš odnehati?
Marjan Tomki je človek z velikim Č in prijatelj z velikim P.
Vse kar napiše je res. Si je pa potrebno za te Marjanove članke včasih res čas vzeti
Marjan kot vidiš te večina podpira in pogreša, še MareC
Rabil je svojih 5 minut, da je povečal število svojih objav.

[Marjan Tomki]

Mic-Tic me pozna že od svojih gimnazijskih let (takrat je bil najstnik; zdaj jih ima že malo čez 50, jaz pa čez 70).

Prvič sva se srečala, ko je naprosil sošolca, ki je stanoval v hiši ob istem dvorišču kot jaz, naj me vpraša, če ju lahko vzamem na Turnc pod Grmado plezat. In je šlo čez osnove plezanja in varovanja na Turncu in Slovensko smer v N triglavski steni (ki je večinoma nezahtevno, a izpostavljeno in orientacijsko poučno brezpotje) in še nekaj zmernih plezarij; preden sta se poročila, sem ga pospremil na Triglav tudi s sedanjo ženo. Mimogrede - na enaki poti po Slovenski smeri na Triglav - sem kasneje prvič "navezal na štrik"(za nekaj mest po od nekaj do nekaj deset metrov) Pavleta Kozjeka, ki je bil tedaj kot gimnazijec na praksi na Zavodu za statistiko, kjer sem delal.

Nadaljevalo se je z mojim Sea Devil-om na Blejskem jezeru in motornim čolnom njegovega očeta pri Medulinu, kjer sem jaz prvič smučal na vodi (pa njegovim surfom, s katerim sem odjadral za 5 minut, potem je pa veter pojenjal in je trajalo nekaj ur, preden sem uspel pripraskati nazaj).

Potem je - mislim da je bil takrat v lokostrelski mladinski državni reprezentanci - Mic-Tic nekaj zameril nekomu v LK Jugobanka in ustanovil lokostrelsko sekcijo športnega društva krajevne skupnosti Kozseze, in me prepričal, da sem se včlanil. Tri dni kasneje - bila je neka sreda v januarju - mi je povedal, da sem za v nedeljo prijavljen za lokostrelsko tekmo v Hali Tivoli. Pri tem sem jaz zanesljivo zadeval škatlico vžigalic do kakih 15 m, od tekme - šlo je za streljanje, 2x60 strelov v serijah po 3 v tačo na 25 m - pa še nisem videl niti T od tekme niti kot gledalec, in tudi skoraj pol leta prej nisem nič streljal.

Ni problema, je rekel, saj imaš še tri dni časa, da se tudi nastreliš na 25 m. Pa sem šel v četrtek in petek zvečer po službi, in soboto zjutraj in še enkrat zvečer, da sem dobil občutek, kaj narediti, da instinkivno zadenem na to razdaljo. Podrobnosti tekme kje drugje, ampak na koncu sem hotel domov, pa mi je rekel, da moram iti še ploskat. In sem šel, in tam slišal, da je bilo to državno dvoransko prvenstvo Jugoslavije, potem pa še, da sem v (tedanji) kategoriji compound instinkivno na polovici tekme vodil, na koncu pa bil drugi za nekom, ki je tedaj postavil Yu rekord za tisto kategorijo. Tretji je bil takrat Marko Meandžija iz Jugobanke, ki je zmagal naslednji dve leti (jaz sem bil naslednji dve leti, ko je bilo to prvenstvo v Sloveniji, po vrsti drugi in tretji. Google me pri tem ne najde, ker kaže, da Delo in dnevnik iz tistega časa bodisi še nista digitalizirana, bodisi nista javna.

No, potem sva (v času bencinskih bonov okrog l.1980 v solastnštu imela motor (najprej R45 BMW, kakršne so tedaj imeli tudi "letečmani" policije, potem R65 BMW). Jaz sem ime celo kot vojak rezervist razpored s tem motorjem - in sem ga nekajkrat tudi vozil skozi dež z oranžnij jadralskim pajacom in belo-rdečo čelado ter AK47 čez običajno polsteno uniformo, neprimerno za v dež na motorju...

Zgodila se je nama je tudi predelava njihove podstrehe (jaz sem imel že od prej izkušnje s predelavo podstrehe v službi na Vožarskem potu 12). Na tej podstrehi je potem bil najin skupni računalnik; jaz sem še kasneje na njem testiral spremembe protivirusne zaščite na omrežju Netware, preden sem jih uveljavil v službi; nadaljevalo se je pa tako, da so pri njih ustanovili firmo in je potem ta stroj pod istim Novellom na tej podsatrehi bil strežnik te firme, dokler potomci NT niso dozoreli za poslvone strežnike...

Okrog l. 2000 je imel zdravstvene težave in koristilo je, ko je nabavil barko. Najprej po vrsti 2x gliser s kabino, vmes prototipni VSR, kasneje pa jadrnice.

Zdaj je v Piranu dobro poštimana in opremljena B38. Tudi podstreha je še - zaj ima tam stanovanje mlajši sin. Tudi firma je še, samo v stavbi nekaj sto m naprej, Netware je pa zgodovina...

Zdaj naj pa kdo od zajebantskih google-kljukcev poišče, od kod iz wikipedije (ali magari iz wiki špecerije) naj bi to skopiral, preden se spravite tudi na Mic-Tica da je forumski zelenček in podobno, ker se ne strinja z nakladanjem tistih, ki nimajo pojma, s čim sem se ukvarjal in s čim ne, in ali sem bil kje uporaben ali ne, in jih to tudi ne zanima, hočejo pa o tem avtoritativno soditi.

Pa še to...

Ko sem tam nekje ok. 2016 pisal o plavanju "za izpit za penzioniste", ker sem ga opravljal nekaj dni po upokojitvi, je MareC pisal, da imam slabo samopodobo in se zato delam važnega. Ne vem, ali on to iz lastne izkušnje, ampak pri meni ni šlo za to; imel sem enak namen kot takrat, ko sem opisal ISAF tečaj preživetja na morju/ ISAF approved ofshore survival course (zdaj bi bilo najbrže World Sailing approwed offshore survival course), in ki ga je Sandi (admin) takrat prestavil iz izvirne teme v Bazo znanja.

Šlo je za izpit iz reševanju iz morja, ki je bil potreben za pridobitel licence za... Šel sem namreč naredit usposabljanje za učitelja jadranja in imel namen - hkrati za utrjevanje snovi - na forum napisati povzetek vseh predmetov tega usposabljanja. V grobem je to obsegalo Splošne športne vsebine na Fakulteti za šport (ki so temelj za vse trenerske naslove in licence) in - teoretične in praktične - na JZS. Večina - od le ponovljenega in posodobljenega do nekaj novosti, recimo fiziologije športa in športne prehrane - mi je že prišla prav. V bistvu sem najbolj ponosen na seminarsko - načrt vadbe za jadralca, ki mu od l. 1992ali 1994 ne delajo noge, pa je nekje od 2017 član JKB in tudi tekmuje z malce prilagojeno mini-12 - in je bil l. 2020 po kljub koronskim ukrepom zvedenih vseh mislim da 6 regatah skupno drugi (za Stašem Mlakarjem in pred mano) - v običajni regati, ne v kaki regati za posebej tako ali drugače kategorizirane invalide. Jadral sem kolikor sem dobro mogel - sicer mu podarjena zmaga ne bi nič pomenila, ampak najvijal sem pa zanj.

Tisto, o čemer je avtoritativno pisal visoko usposobljeni duševnoslovec MareC, da je znak bolezenskega samopotrjevanja, je pa skušal biti - nekoliko ponesrečeno šaljiv - opis tečaja in izpita za reševanje iz morja, ki smo ga v prvih dneh aprila 2016 v bazenu in morju opravljali (in sva ga midva s kinpur-jem opravila, za Primorce sta bila pa dan in morje takrat premrzla in so si plačali še en termin kasneje).

Takrat sem nameraval sistematično napisati kratko oris za večino predmetov (skupaj blizu 60 - kaj kateri obsega in čemu je na predmetniku), podobno kot je udeleženec usposabljanja za mornarja motorista za tisto področje, ampak takrat je klapa "zajebantov" tako potegnila z MareC, da sem izgubil veselje se biti z mlini na veter.

[Marjan Tomki]

Mic-Tic me pozna že od svojih gimnazijskih let (takrat je bil najstnik; zdaj jih ima že malo čez 50, jaz pa čez 70).

Prvič sva se srečala, ko je naprosil sošolca, ki je stanoval v hiši ob istem dvorišču kot jaz, naj me vpraša, če ju lahko vzamem na Turnc pod Grmado plezat. In je šlo čez osnove plezanja in varovanja na Turncu in Slovensko smer v N triglavski steni (ki je večinoma nezahtevno, a izpostavljeno in orientacijsko poučno brezpotje) in še nekaj zmernih plezarij; preden sta se poročila, sem ga pospremil na Triglav tudi s sedanjo ženo. Mimogrede - na enaki poti po Slovenski smeri na Triglav - sem kasneje prvič "navezal na štrik"(za nekaj mest po od nekaj do nekaj deset metrov) Pavleta Kozjeka, ki je bil tedaj kot gimnazijec na praksi na Zavodu za statistiko, kjer sem delal.

Nadaljevalo se je z mojim Sea Devil-om na Blejskem jezeru in motornim čolnom njegovega očeta pri Medulinu, kjer sem jaz prvič smučal na vodi (pa njegovim surfom, s katerim sem odjadral za 5 minut, potem je pa veter pojenjal in je trajalo nekaj ur, preden sem uspel pripraskati nazaj).

Potem je - mislim da je bil takrat v lokostrelski mladinski državni reprezentanci - Mic-Tic nekaj zameril nekomu v LK Jugobanka in ustanovil lokostrelsko sekcijo športnega društva krajevne skupnosti Kozseze, in me prepričal, da sem se včlanil. Tri dni kasneje - bila je neka sreda v januarju - mi je povedal, da sem za v nedeljo prijavljen za lokostrelsko tekmo v Hali Tivoli. Pri tem sem jaz zanesljivo zadeval škatlico vžigalic do kakih 15 m, od tekme - šlo je za streljanje, 2x60 strelov v serijah po 3 v tačo na 25 m - pa še nisem videl niti T od tekme niti kot gledalec, in tudi skoraj pol leta prej nisem nič streljal.

Ni problema, je rekel, saj imaš še tri dni časa, da se tudi nastreliš na 25 m. Pa sem šel v četrtek in petek zvečer po službi, in soboto zjutraj in še enkrat zvečer, da sem dobil občutek, kaj narediti, da instinkivno zadenem na to razdaljo. Podrobnosti tekme kje drugje, ampak na koncu sem hotel domov, pa mi je rekel, da moram iti še ploskat. In sem šel, in tam slišal, da je bilo to državno dvoransko prvenstvo Jugoslavije, potem pa še, da sem v (tedanji) kategoriji compound instinkivno na polovici tekme vodil, na koncu pa bil drugi za nekom, ki je tedaj postavil Yu rekord za tisto kategorijo. Tretji je bil takrat Marko Meandžija iz Jugobanke, ki je zmagal naslednji dve leti (jaz sem bil naslednji dve leti, ko je bilo to prvenstvo v Sloveniji, po vrsti drugi in tretji. Google me pri tem ne najde, ker kaže, da Delo in dnevnik iz tistega časa bodisi še nista digitalizirana, bodisi nista javna.

No, potem sva (v času bencinskih bonov okrog l.1980 v solastnštu imela motor (najprej R45 BMW, kakršne so tedaj imeli tudi "letečmani" policije, potem R65 BMW). Jaz sem ime celo kot vojak rezervist razpored s tem motorjem - in sem ga nekajkrat tudi vozil skozi dež z oranžnij jadralskim pajacom in belo-rdečo čelado ter AK47 čez običajno polsteno uniformo, neprimerno za v dež na motorju...

Zgodila se je nama je tudi predelava njihove podstrehe (jaz sem imel že od prej izkušnje s predelavo podstrehe v službi na Vožarskem potu 12). Na tej podstrehi je potem bil najin skupni računalnik; jaz sem še kasneje na njem testiral spremembe protivirusne zaščite na omrežju Netware, preden sem jih uveljavil v službi; nadaljevalo se je pa tako, da so pri njih ustanovili firmo in je potem ta stroj pod istim Novellom na tej podsatrehi bil strežnik te firme, dokler potomci NT niso dozoreli za poslvone strežnike...

Nekje med 1990 in 2000 je imel zdravstvene težave in koristilo je, ko je nabavil barko, najprej po vrsti 2x gliser s kabino, vmes prototipni VSR, kasneje pa jadrnice. Samo Potokar je takrat vodil tečaj jadranja na Velikem viharniku, ki se ga je udeležil Mic-Tic, preden se je ta preusmeril na VSR-je.

Zdaj je v Piranu dobro poštimana in opremljena B38. Tudi podstreha je še - zaj ima tam stanovanje mlajši sin. Tudi firma je še, samo v stavbi nekaj sto m naprej, Netware je pa zgodovina...

Zdaj naj pa kdo od zajebantskih google-kljukcev poišče, od kod iz wikipedije (ali magari iz wiki špecerije) naj bi to skopiral, preden se spravite tudi na Mic-Tica da je forumski zelenček in podobno, ker se ne strinja z nakladanjem tistih, ki nimajo pojma, s čim sem se ukvarjal in s čim ne, in ali sem bil kje uporaben ali ne, in jih to tudi ne zanima, hočejo pa o tem avtoritativno soditi.

Pa še to...

Ko sem tam nekje ok. 2016 pisal o plavanju "za izpit za penzioniste", ker sem ga opravljal nekaj dni po upokojitvi, je MareC pisal, da imam slabo samopodobo in se zato delam važnega. Ne vem, ali on to iz lastne izkušnje, ampak pri meni ni šlo za to; imel sem enak namen kot takrat, ko sem opisal ISAF tečaj preživetja na morju/ ISAF approved ofshore survival course (zdaj bi bilo najbrže World Sailing approwed offshore survival course), in ki ga je Sandi (admin) takrat prestavil iz izvirne teme v Bazo znanja.

Šlo je za izpit iz reševanju iz morja, ki je bil potreben za pridobitel licence za... Šel sem namreč naredit usposabljanje za učitelja jadranja in imel namen - hkrati za utrjevanje snovi - na forum napisati povzetek vseh predmetov tega usposabljanja. V grobem je to obsegalo Splošne športne vsebine na Fakulteti za šport (ki so temelj za vse trenerske naslove in licence) in - teoretične in praktične - na JZS. Večina - od le ponovljenega in posodobljenega do nekaj novosti, recimo fiziologije športa in športne prehrane - mi je že prišla prav. V bistvu sem najbolj ponosen na seminarsko - načrt vadbe za jadralca, ki mu od l. 1992ali 1994 ne delajo noge, pa je nekje od 2017 član JKB in tudi tekmuje z malce prilagojeno mini-12 - in je bil l. 2020 po kljub koronskim ukrepom zvedenih vseh mislim da 6 regatah skupno drugi (za Stašem Mlakarjem in pred mano) - v običajni regati, ne v kaki regati za posebej tako ali drugače kategorizirane invalide. Jadral sem kolikor sem dobro mogel - sicer mu podarjena zmaga ne bi nič pomenila, ampak najvijal sem pa zanj.

Tisto, o čemer je avtoritativno pisal visoko usposobljeni duševnoslovec MareC, da je znak bolezenskega samopotrjevanja, je pa skušal biti - nekoliko ponesrečeno šaljiv - opis tečaja in izpita za reševanje iz morja, ki smo ga v prvih dneh aprila 2016 v bazenu in morju opravljali (in sva ga midva s kinpur-jem opravila, za Primorce sta bila pa dan in morje takrat premrzla in so si plačali še en termin kasneje).

Takrat sem nameraval sistematično napisati kratko oris za večino predmetov (skupaj blizu 60 - kaj kateri obsega in čemu je na predmetniku), podobno kot je udeleženec usposabljanja za mornarja motorista za tisto področje, ampak takrat je klapa "zajebantov" tako potegnila z MareC, da sem izgubil veselje se biti z mlini na veter.