Tip jadrnice Mini-12

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator2, moderator

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Tip jadrnice Mini-12

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 19, 2010 17:37

Mini-12 je 12 čevljev (ok.3,75 m) dolga balastna jadrnica enosed s 5 m visokim jamborom, z glavnim jadrom z možnostjo krajšanja, navijalnim flokom in poševnikom za genaker.Trup teh, ki so zdaj v uporabi v Slo, tehta okrog 70 kg, balasta je okrog 100 kg.

Največja kontrolirana izmerjena hitrost na teh SI barkah je nekaj čez šest vozlov, ko je šla barka okrog 8 pa ni bilo več mogoče reči, da gre ravno, kamor želi krmar.

Barka je torej presenetljivo hitra za izrivno plovilo te dolžine.

Je hkrati izvrstno učno sredstvo in tekmovalno plovilo.
(Omejitve spodaj)

Učno plovilo

Zasnova in način upravljanja so podobni, kot na jadrnicah, ki jih običajno lahko najamete, zato je vse, kar se naučite na mini-12, neposredo uporabno pri charter plovilih, ki imajo podobno zasnovo in razporeditev jader.

Balast v kobilici skrbi, da se ta barka ne prevrne, če jo samo malo krivo pogledaš tako, kot tista mala plovila na jadra, na katerih je posadka eden največjih delov obtežbe.

Ko te skrbi z ravnotežjem in strahu pred prevračanjem ni, se začetnik lahko sproščeno zaplete v pogovor z vetrom, jadri na barki in vodo, in ta sproščenost omogoča neverjetno hitro učenje.

Druga stvar, ki pripomore k hitrosti dojemanja je neposredni občutek za učinke tega, kar narediš. Na večjem plovilu so sile v jadrih in vrveh tako velike, da potrebuješ škripčevja in vitle; tu pa neposredno čutiš na vrvi, kako ob za nekaj cm ali nekaj deset cm napeti ali popuščeni vrvi jadro potegne...

Zgodbica za primer:

Letos je v Bohinj prišla (mislim na neuradno tekmo klape prijateljev, lahko pa je bil tudi kak klub) jadrat na mini-12 skupina kakih 15 ali 20 družin. Tekmovalcev je bilo manj, kot je bilo prostih jadrnic. Ko sem pomagal tekmovalcem pri pripravah, sem povprašal družice tekmovalcev, če katero zanima poskusiti. Večina je bila zadržana, ampak ena od njih je šla poskusit.

Pet minut za tem se je s širokim nasmeškom na licu peljala. Še naslednjih 10-15 minut za en posrečen krog (obrat k vetru, obrat od vetra) v vsako stran, pa je že po občutku blizu optimuma pritegnila jadra, ko je bodisi zavila proti vetru, oziroma popustila, če je odpadla od njega (ali če je veter spremenil smer - kar Pod skalco strašno rad počne).

Ko je to videla, je bila pripravljena poskusiti druga. Tri minute za tem se je peljala tudi ona. Ker je morala nekam oditi (morda v kakšno službo), je rekla, da to mora nadaljevati drugič, in barka je bila spet prosta - a le za nekaj trenutkov. Nekaj minut za tem se je s širokim nasmeškom peljala naslednja od pogumnejših.

Zdaj je bil čas za tekmo, za začetek kratka ponovitev pravil za štart, opis trikotnika, in ko sem potem rekel, da jima bom po poti iz druge barke malo prišepetaval, sta obe startali.

Prišepetavanje je prišlo prav v nekoliko startne gneče (ampak ne samo njima), in potem še malo okrog tega, kdo se mora kje komu izogibati (tudi to ne samo njima). Na koncu sta bili obe uvrščeni nekje pri dveh tretjinah končnega vrstnega reda, v presenečenje večine, tako njiju, kot nekaterih z bistveno več izkušnjami, ki so bili uvrščeni za njima.

Po tekmi so v jadrnice sedle vse družice tekmovalcev razen morda treh, ki pa so že napovedale, da nameravajo poskusiti ob naslednji priliki.

Za tak hiter odziv udeležencev je treba nekaj pogojev:
- ne preveč močan veter,
- tudi ne popolno brezvetrje (postane dolgčas - šibek veter pa ni problem)
- nekaj malega začetne motivacije
- inštruktor, ki ne gnjavi preveč, pa vendar prenese vse, kar je nujno
- inštruktor, ki ima dovolj občutka in tudi časa za posameznika, kar pomeni, da mora biti skupina bodisi majhna, bodisi dovolj homogena, da se vsi približno hkrati ukvarjajo s približno istimi rečmi

Še nekaj. Po mojem je smoter in cilj 'igrajmo se regato', ko pride čas za to, da si zapomniš pravila o izogibanju trčenjem in podobno, in ne toliko to, kdo bo za vsako ceno prvi.

V začetku pomagaš postaviti začetniku jadra v nek položaj, potem ga usmeriš, da počasi zavije in ko je v primernem kotu proti vetru, jadrnica steče. Potem podobno za drugo nastavitev jader. Ko to nekaj časa počne, je počasi čas, da bi se naučil ne le najti smer, kamor tako naravnana jadra najlepše nesejo barko, ampak tudi, kako najbolje naravnati jadra tako, da bo dobro plula v željeno smer.

Da dosežeš to, pa je izvrsten način 'igrajmo se regato':
- plovna oznaka (boja) določi smer, kamor želiš priti
- če se ostali peljejo hitreje, za začetek gledaš, kaj imajo drugače, in posenemaš

Tovrstnega učenja ne moreš enako zlahka narediti na večjih plovilih.


Seveda pa je nekaj reči, ki se jih za velike barke ni mogoče naučiti na Mini-12
- spoznanje nevarnosti pri velikih silah v vrveh in jadrih
- veliko večje sile zaradi večje mase in vztrajnosti pri pristajanju in izplovitvi (pa bokobrani, zanašanje zaradi vetra itn. itn.)
- uporaba motorja
- raba instrumetnov, navigacijskih pripomočkov, komunikacijske opreme, večjega dela reševalne opreme
- velik del timskega dela
(čeprav mini-12 lahko kakšnega skiperja nauči spoštljivo delati s posadko - ko se zave, da je ta posadka on sam; če naroči, da naj se posadka udari s kladvom po palcu, bo to tu skiper neposredno čutil - in neposredni feedback je zelo učinkovito učno sredstvo)
- nočna plovba
- večji del plovbe po viharnem morju
in tako dalje.

In je nekaj reči, ki bi se jih bilo teoretično morda mogče naučiti pri mini-12, pa tam često ali morda celo večinoma ne vzbudijo dovolj pozornosti, razen če jadraš redno
- vreme (začne se s tem - kdaj bo končno začelo pihati, nadaljuje se z - ali bi se splačalo jutri iti jadrat', pa imamo tudi tu motivacijo za spremljanje in razumevanje vremena - ampak ponavadi ta proces traja clje od kakega tečaja)
- močno, kratko valovanje (paluba mini-12 je odprta tam, kjer sediš, in nisem še videl take, ki bi imela 'špric-deko' (kako bi temu rekel slovensko?). To je eden razlogov, da rečemo, da je samo za obalno (in/ali jezersko) plovbo, torej za tja, kjer ni dovolj prostora, da se valovi res dvignejo
- močan veter je mnogo manjši problem - skrajšanje jadra sicer malo potraja, ampak barka lepo plove tudi pri precej močnih vetrovih, če le voda ni preveč razburkana.

Za vizualno predstavo o Mini 12 morda prispevek iz revije Val na
http://www.val-navtika.net/val-132/jadr ... _se_vraca/. Slike so po mojem dobre (razen morda tiste, na kateri sta hkrati razvita genaker in flok, kar v praksi ni v uporabi).

Edit: Kar zadeva sklice v članku (linki...) so bile strani JKB od objave čanka čisto okleščene, stran takratnega izdelovalca pa sploh ne dela več.

Ena od dobrih slik spet najdena
Slika
Več pa je še živega na http://www.lokatiming.com/mini12.htm , in zanimivo je tudi slikovno gradivo v galeriji - http://www.lokatiming.com/galerije/m12klubska_10a.htm in morda http://www.lokatiming.com/galerije/kocevje_10.htm ...

Mini-12 in tekmovanje

Slovenske mini-12 barke so med seboj primerljive, kar omogoča tekmovanja, pri katerih so pomembnejše sposobnosti tekmovalca od razlik med barkami.

Po pravilih velja, da lastnik lahko pluje s svojo barko, med ostalimi se pa barka praviloma izžreba, in pri večini tekem, na katerih sem bil, je bila barka, s katero sem plul, izžrebana. (To je poskrbelo, da sem poskušal doseči, da v splošnem z nobeno ni bilo nič resno narobe).

Smotrno bi bilo tudi, da številko barke izveš čimprej, da lahko najdeš, če je vseeno kaj z njo narobe in bodisi to odpraviš, ali pa morda izžrebaš drugo barko (v skrajnem primeru - če ne bi bila popravljiva - bi bil kak krog kvalifikacij več in manj bark v finalu).

Če to izveš prepozno (kar se mi je zgodilo, ko sem dobil v finalu barko, na kateri se je nekomu del na bumu v kvalifikacijah 'pofavlal') , lahko kakšno stvar popravljaš še med startno proceduro ali že med tekmo, in si ob kako mesto ali dve. Ali pa se zgodi, kot se je vodilnemu v prvih kvalifikacijah letos v Kočevju, ki se mu je morda deset metrov pred ciljno črto in sto metrov pred četrtim (to sem bil jaz) odvezala povezava med stopalko in krmilom in je izpadel, ker v tistem vetru ni uspel pravočasno priti čez ciljno črto.

Taka izkušnja - tudi samo povedana - bi lahko še koga med nami navadila, da temeljito pogledamo barko pred izplutjem. In to ne le pred tekmo.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Jul 10, 2015 12:14, skupaj popravljeno 2 krat.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Nekaj razlik, kar zadeva učenje: Laser proti Mini-12

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 19, 2010 17:54

Nekaj razlik, kar zadeva učenje: Laser - Mini-12

Male jadrnice, s katerimi začenja večina mladih, nimajo balasta in glavna obtežba je v bistvu teža posadke, in zato se zlahka prevrne, kar ovira hitro učenje starejših, ki se v takih večji del časa namesto jadranja učijo vzdrževanja ravnotežja. Poleg tega ima več med njimi le eno jadro (optimist, laser...) in se zaradi razlik na njih naučeno ne da neposredno prenesti na večje, ki jih običajno lahko najameš.

Te so namreč praviloma balastna plovila z navijalnimi sprednjimi jadri, glavna jadra so bodisi navijalna, bodisi jih je mogoče krajšati, mogoče jim je uravnavati napetost zadnje pripone in praktično vse imajo vang.

Tudi Mini-12 ima vse te (ali podobne - glavno ni navijalno) lastnosti, in zato se vse tu naučeno gladko prenese pri navajanju na večjo barko. Zaradi 100 kg balasta v primerjavi s kakih 70 kg mase trupa in recimo - 30-150 mase jadralca (katere dober del je tudi pod vodno črto) nam je doslej še ni uspelo prevrniti.


Za nekatere druge majhne jadrnice, kot je Laser (ali Zeta), pa ne velja, da je vse tam naučeno neposredno uporabno pri večjih - razlike tako pri zasnovi kot pri ravnanju z njimi so veliko večje.

Med drugim
- laser ima le glavno jadro
- mini-12 ima glavno in navijalno prvo jadro in genaker - navijalno prvo jadro in genaker je mogoče zamenjati med plovbo

- laser nima balasta - če narobe preneseš težo ali podobno, se prevrne (kar se začetniku zgodi zlahka - meni se je pri spremenljivem vetru konec aprila na Gradiškem jezeru takoj prvi dan trikrat - mimogrede, takrat sem prvič plaval v obleki, in moj mobitel tega ni preživel)
- mini-12 nam ni nikoli uspelo prevrniti, tudi ko smo poskušali
- če se potrudiš, lahko mini-12 zaliješ do vrha, vendar iz pravilno pripravljenega (vzgonske posode morajo biti v OK stanju) voda potem odteka do izravnave, do konca jo je pa treba izmetati)

(Okrog zalivanja je nekaj zgodbic, ki jih lahko kdaj drugič, če bo koga zanimalo).
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Izvor - kolikor sem lahko ugotovil

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 19, 2010 18:19

Izvor - kolikor sem lahko ugotovil

Kolikor sem slišal, so v 80-ih letih prejšnjega stoletja (prejšnjega stoletja... to se sliši zanimivo starodavno) potrebovali ladjico za jadralska tekmovanja na paraolimpijskih igrah. Osnova za obliko naj bi bile jadrnice razreda 12m za Americas Cup iz tistega časa. Naj bi bile. Glej nižje...

Da z njimi lahko plove nekdo, ki ima gibalne težave, je bilo potrebno, da so stabilne in da jih je zelo težko prevrniti, zato 100 kg balasta v kobilici.

Za začetek, po govoricah sem mislil marsikaj, ko sem to hotel preveriti za tole tu ali je točno, za kup reči nisem mogel. Za precej sem v množici sklicev zamanj iskal pomembne, za druge sem našel info, ki me navaja k temu, da so bile moje prejšnje domneve zmotne.

Gotovo je recimo, jadrnice razreda 12 m za America's Cup niso bile dolge 12 m.

Po http://www.ultimatesail.com/ACRaces/1958-1987.html sodeč so jadirnice za American Cup do v 80-ih letih ustrezale pravilu 12 m (formula, ni neposredno dolžina barke).

Tako pride do tega, da mora mini 12, pri nas okrog 12 čevljev dolga ladjica,
ustrezati 'metričnemu pravilu 2.4mR'- in zato v Wikipediji to najdemo pod
http://en.wikipedia.org/wiki/2.4_Metre_%28keelboat%29 . Ta članek v glavnem omenja Norlinovo različico (in imam vtis, da vse prej zanemari).

Po drugem viru - http://en.wikipedia.org/wiki/Illusion_%28keelboat%29 - je bila različica Illusion že iz leta 1981.

V glavnem, kar zadeva zgodovino, sem zdaj kar temeljito zmeden.

Ime mini 12 naj bi izviralo od pomanjšave z vzora (katera barka?) iz razreda oziroma pravila 12 m, ki so mu morale ustrezati jadrnice za American Cup nekje do leta 1987 ali nekaj takega ( http://en.wikipedia.org/wiki/12-metre_class ).

Ko je nek Italijan pri nas videl Mini-12 (ali na jezeru ali pred nekaj leti razstavljeno na Itnernautiki), je rekel, da ga spominja na jadrnico za AC Luna Rosa iz Amerecan Cup-a in jaz sem mislil, da ve, kaj govori. Ampak videti je, da se ta v American Cup-u pojavi šele precej kasneje (leta 2000, in da tudi ne ustreza več pravilu 12 m, kar najbrž pomeni, da sem njegov vtis o podobnosti neupravičeno razumel kot kaj več kot le podobnost na videz - http://www.ultimatesail.com/ACRaces/1958-1987.html). Poleg tega ima Luna Rosa tudi drugačen tip kobilice in tudi sicer drugačno obliko trupa pod vodo (okrog krmila) ...

V naslednjem pdf-ju je nekaj o zgodovini jadranja na paraolimpijadi, in tudi tu se številke let ne ujemajo s tem, kar sem slišal - če je navedeni podatek točen bi pomenilo, da je obstajal razred mini-12 že več (deset?) let (po Wikipediji od l. 1980) in bil v rabi, ko je bila šele uporabljena kot demo v Atlanti l. 1996, in prvič redno v Sydneyu 2000. http://www.london2012.com/documents/gen ... boards.pdf

Torej, zmeden. Kdo ve kaj bolj zanesljivega?

Edit: Še ena zgodba o mini-12 (story about mini-12)
Slika

Edit: Pa še ena z JK Neptun
Pod imenom MINI 12 se skriva jadralni razred, ki je nastal nekje leta 1983, v času poslavljanja starih jadrnic za Pokal Amerike, in je v bistvu replika 12 m dolge regatne jadrnice, pomanjšana na 3,85 m. Bil je odziv na nostalgijo ob odhajanju regatnega modela v pokoj, ki se je sprevrgla v navdušenje in nov jadralni razred. Ustanavljali so se klubi, organizirale regate in uspeh je bil zavidljiv. Val navdušenja je pljusknil tudi k nam in izdelanih je bilo nekaj deset odlitkov, organizirana pa je bila tudi regatna turneja po slovenskih notranjih vodah. Kakor se je MINI bum začel, je počasi odšel skoraj v pozabo. V ospredje so prihajale predvsem večje barke, za miniature na žalost ni bilo zanimanja.

Vendar MINI 12 ni šla v pozabo. Obiski tujih sejmov, pa tudi domače spletne strani in klepetalnice so nam dokazovali, da ideja še živi. Še vedno se organizirajo tudi regate (žal zunaj naših meja), pa tudi pri nas smo na nekaterih jezerih že nekaj let nazaj videvali obnovljene stare modele, nekateri so se lotevali celo oddaje v najem. Vse to je dokazovalo povečano zanimanje in ni bilo treba čakati dolgo, da se je ponovno obudila izdelava in prvi izdelki so bili javnosti predstavljeni prvi vikend v juniju, seveda, kje drugje kot na Bohinjskem jezeru.

Glede na to, da imamo v Sloveniji kar nekaj primernih notranjih voda in vsako leto nastane še kakšna nova zajezitev (veriga elektrarn na spodnji Savi), se MINI 12 obeta lepa prihodnost, saj za relativno malo denarja omogoča pristne jadralne užitke dobesedno takoj za domačim pragom, za kar ni treba riniti na morje in najemati ali kupovati dragih in velikih jadrnic.

Edit: Nekaj povezav - pod slikami - z različnimi mnenji, o katerih bi se pa dalo razpravljati...
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Sep 05, 2014 02:32, skupaj popravljeno 4 krat.
Uporabniški avatar
Nikola T.
Admiral
Prispevkov: 5111
Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Nikola T. » Ne Dec 19, 2010 18:35

Pozdrav
Vidim, da te je Mini 12 navdušila, kot verjetno vse, ki jo preizkusijo. S prijatelji gremo večkrat jadrat z Mini 12 jadrnicami na Gradiško jezero. TUKAJ JE OPIS Z SLIKAMI enega od teh jadranj. Letos pa sem organiziral tudi eno regato na Bohinjskem jezeru za člane LC Vrhnika.

Z Adminom se bova še dogovorila za termin, saj sem nameraval že opisati predlog za Morjeplovsko regato 2011 prav z Mini 12 in dogodek zaključiti v okviru vsako mesečnega srečanja.

na Gradiškem jezeru, moja hči Katarina
Slika

Slika

Slika

LP Nikola Tesla :D

PS: Če sem zasmetil temo mi povej in lahko zbrišem tale članek.
bouton
Admiral
Prispevkov: 873
Pridružen: So Dec 22, 2007 13:41

OdgovorNapisal/-a bouton » Ne Dec 19, 2010 22:28

Malo offtopic. A morda veš kako jo je v jesenskih poplavah odneslo Gradiško jezero? Baje je bilo čist polno... Glede na to, da je zadrževalnik, je svojo nalogo dobro opravilo, me pavseeno zanima kakšna je bilo potem okolica...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Skoraj gotovo sem bil takrat na Gradiškem zraven

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Dec 20, 2010 06:43

Kadar so Odisejci šli jadrat na Mini-12 sem bil v zadnjih nekaj letih praviloma jaz zraven, tako na Gradiškem kot na Bohinjskem jezeru.

Tole naslednje sicer ni začetniška zgodba, pa tudi kakšna formalna tekma ni bila. Mislim pa, da je bila za marsikoga čista uživancija.

Na nek delovni dan letos poleti se je nekaj Odisejcev dopoldne zmenilo in so me poklicali, če bi popoldne šlo jadranje v Bohinju. Šlo je in jaz sem zgodaj popoldne prišel v Črnuče, kjer je mislim doma Milan iz Odiseja, in napakiralo se nas kakih 8 najbrž v dva avtomobila in odpeljali smo se v Bohinj.

Pihalo je tako, da je Honza iz JKB vzdihoval, da ne vemo, kaj delamo, in da naj zlasti ne hodimo čez jezero do konca v Ukanc.

Vedeli smo kaj delamo. Res je, da smo si za skrajšani 'regatni cilj' postavili zalivček pri ribogojnici in nismo šli v Ukanc. Poleg tega sta dva sta izmed nas že kmalu postavila glavno jadro na prvo krajšavo, ne da bi zaradi tega kaj dosti zaostala.

V takih okoliščinah, ko je veter močan in zelo spremenljiv, pelješ mini-12 tako, kot bi vozil kolo - čim se veter spremeni po smeri ali jakosti prilagajaš jadra in smer enako hitro, kot balanco pri vožnji s kolesom. Če pri tem malo preveč zamujaš, ne gre brez krajšave, in če bi bil veter še malo močnejši, bi bil s krajšavo najbrž hitrejši kot tudi z optimalno trimanimi polnimi jadri.

Noge upravljajo krmilo, v eni roki je škotina prvega jadra, v drugi škota glavnega jadra in kot pravim, se odzivaš enako hitro, kot bi ravnal krmilo kolesa. Na večji barki se jader zaradi večjih sil in prenosov ne da ravnati niti približno enako hitro, res pa je, da se tam vetrovi ponavadi ne spreminjajo tako hitro kot tu.

V uri ali dveh smo šli dvakrat od Kramarja do ribogojnice in nazaj - leteči štarti in malo vpitja pri 'cilju' na obeh straneh.

Jezero je bilo sicer le zmerno vzvalovano, ampak če nisi dobro usklajen in/ali če imaš preveč jader, te zaradi nagiba in valov vseeno zalije in potem z dodatnim vodnim balastom (recimo 100 l vode) gotovo nisi prvi na cilju.

Pri 150 zaprtih 1,5 l plastenkah z zrakom in z dvema ok. 100 l vzgonskima blazinama pri manj kot 200 kg barke in balasta ni nevarnosti potopitve, ampak pri toliko vetra je biti do popka in čez moker malček manj kot ugodno.

Tokrat tega ni nihče preizkušal (eno zgodbo o tem kdaj naslednjič).

Ne spomnim se, ali sem takrat tudi poskušal, kako bi šel postopek, ki ga Mladen Šutej imenuje 'zavlačenje' (prvo jadro na priveterno stran, glavno na odvetrno, krmilo tako, da gre barka čisto počasi od vetra nekako bočno - težko je opisati, lažje bi bilo narisati in pokazati). Nedvomno je bil veter dovolj močan za preizkus te taktike za viharno morje, samo ne spomnim se, ali sem se takrat med 'dirko' spomnil.

Mislim, da smo nadaljevali s kako pico v Stari Fužini, preden smo se vrnili v Ljubljano.
Uporabniški avatar
Nikola T.
Admiral
Prispevkov: 5111
Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Nikola T. » Po Dec 20, 2010 08:02

Pozdravljen Marjan

Na Gradiškem jezeru smo se nekajkrat dobili Odisejevci. Te slike pa so z Bohinja LC regata-uživancija, katero sem organiziral in povabil tudi Milana. Imeli smo divjo bonaco. haha

Predvidevam, da si na sliki v barki ti.
Slika

Prvi z leve je verjetno tvoj kolega? Oprosti, ker sem pozabil imena
Slika

bonaca na Bohinjskem jezeru
Slika
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Mini-12 in slike; še o lastnostih (način upravljanja...)

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Dec 21, 2010 19:55

Mini-12 in slike

Mislim, da tvoje slike - in tvoje izkušnje - lepo dopolnijo moj opis in torej to ni smetenje; upam, da se bo admin strinjal.

Res je, jaz sem sedel v 17-ki (verjetno je bilo treba komu nastaviti oddaljenost pedalov krmila - to me je spomnilo, da o tem še nisem nič napisal).

Levi na drugi sliki je France Najdič. Zgodba pravi, da je kup let nazaj prišel do 6-7 m jadrnice Joubert v kitu in kasneje s to Taugo jadral tudi do Malte. (Po Taugi se imenuje tudi taugaturški vozel, po katerem so (domnevno s potovanjem skozi čas) nekoč naredili Gordijski vozel - o tem kdaj drugič).

Leto ali dve je penzionist z znanjem strojništva, precej orodja in (vsaj zaenkrat) precej motivacije, tako da je ropotija na jamborih Mini-12-k (ogrodje za privitje na palubo, vodila in škripci dvižnic itn. njegov izdelek, in verjetno večina ostalega okovja v naših mini-12.

Njegova sta tudi načrt, zamisel in velik del izdelave (ostalo sponzor, ki ima izdelavo večjih kovinskih reči) za tisti ponton na slikah.

Letos je bil na državnem prvenstvu Mini-12 drugi (z enakim številom pik kot tisti, ki je zmagal, ampak zmagovalec je imel več prvih mest v regatah). Tudi lani drugi (vodil do zadnje tekme, na tej so bile na tekmi čez celo jezero z spremenljivim vetrom dvojne točke in ga je en Bohinjec šibnil za ravno dosti...).

Trenutno kaže, da dokler bo on zagnan pri tem, bo ta razred v Sloveniji 'živ'...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Kako se upravlja mini-12

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Dec 21, 2010 20:00

Kako se upravlja mini-12

Najprej poudarjam, da bi se tega definitivno naučili v krajšem času, kot ga boste porabili, če preberete spodnji opis. Pa če verjamete ali ne.

Za jadrnico malo nenavaden mehanizem krmila
Na vrhu osi lista krmila zadaj pod palubo je privarjena prečka, na njene konce se vežeta vrvici, ki jih upravlja krmilni mehanizem. Pri naših barkah so to pedali - pritisk na levi pedal obrača barko v levo, pritisk na desnega v desno.

Pedale je (praviloma - glej spodaj) mogoče postaviti v tri položaje - za daljše ali krajše noge, in temu ustrezno se potem nastavi tudi dolžina vrvic od vzvoda na osi krmila do pedala. To sicer pomeni, da je treba vedno preveriti (in po potrebi nastaviti) to, da je list krmila naravnost, ko so pedali poravnani.

(Praviloma - vsaj ena lastniška barka ima nekaj privito čez, da pedalov ni mogoče prestaviti).

Omenil sem, da je barka prilagojena temu, da lahko z njo upravlja tudi invalid, in pri tistih se je krmilo ravnalo z volanom. Med našimi ni nobena tako opremljena.

Krmarjenje
V osnovi je čisto enostavno - kamor pritisneš, tja zavije. Zaplesti se utegne takrat, ko se ukvarjaš s čim drugim in pozabiš, da vsak premik nog premakne krmilo. Recimo - spraviš se zategnit ali popustit glavno jadro po bumu, pozabiš na noge in barka zavije - pomožnosti pred kakšnega soseda - in ni dolgčas.

Mislim, da je najbolje, če si novinec predstavlja podobnost položaja pedalov s položajem balance pri vožnji na kolesu - oboje je podobno občutljivo in oboje se podobno takoj odziva. Edina razlika je, da pri kolesu zelo hitro padeš, če nenadzorovano premakneš balanco, pri mini-12 pa ne...

Upravljanje na splošno

Večinoma imaš opravka z odvetrno škotino (prvega jadra) in škoto (glavnega jadra), s čimer ravnaš kot med jadri in vetrom. Oboje je mogoče tudi zapeti (rakci), ampak pri spremenjivem vetru jih je najbolje, pri močnem pa treba imeti nezapete v roki. In na jezerih je veter večkrat ko ne spremenljiv.

Glavno jadro
Glavno jadro praviloma shranjujemo ovito okrog buma. Pri pripravi za plovbo njegov rob zataknemo v utor in ga dvignemo s potegom dvižnice, ki jo na koncu zatakneš v V utoru. Če si navajen, glavno jadro dvigneš sam, sicer pa nekdo vleče dvižnico, drugi pa pazi, da prvi rob jadra teče po utoru, da se bum vrti brez preveč upora in da ne pade v vodo.

Med plovbo dvižnico glavnega jadra večino časa lahko pustiš pri miru, razen če je treba jadro krajšati, kar lahko narediš med plovbo s sedeža.

Če se želiš ustaviti, ponavadi popustiš škoto glavnega jadra - tako da veter teče ob njem - sprednje jadro oziroma flok pa zviješ.

Sprednje jadro oziroma flok
Flok razviješ (France temu reče 'aktiviraš') tako, da sprostiš vrvico na njegovem motku (oziroma roli) in potegneš eno od škotin. Če ni kaj narobe (ko si prvič, ti kdo gleda pod prste, pa se naučiš kje vse bi se lahko skrival Murphy), se sprednje jadro gladko razvije. Zviješ ga s potegom za vrvico na motku, kadar se želiš ustaviti.

Še malo o glavnem jadru
Glavno jadro je mogoče ravnati tudi po bumu (po bazi) - če je veter šibak in če ploveš v smeri od vetra, lahko popustiš, pri smeri v veter in pri močnejšem vetru zategneš - tu se lahko precej pozna le nekaj cm. Začetnikom v spremenljivem vetru zategneš in dokler se ne privadijo ravnanju s škoto, škotino in krmilom, ostane tako, ampak običajno lahko zelo hitro dodamo tudi to.

Bum ima tudi vang, ki vleče bum navzdol - če bi vanga ne bilo (ali če je sproščen), bi zlasti pri vetru v krmo jadro dvigalo bum. Pri plovbi ostro v veter bum navzdol priteza že škota, tako da se to ne zgodi. [/b]

Genaker
Začetniki ne dobijo genakerja (in trenutno ne vem, če jih sploh je dovolj za vse barke). Pred plovbo z genakerjem je treba prav napeljati vse vrvice, saj med plovbo ne moreš do premca, da bi kaj popravil.

Za razvitje genakerja zviješ flok, potegneš in zatakneš vrvico poševnika, povlečeš dvižnico genakerja in vrvico, ki od prvega roglja teče skozi oko na poševniku in obe zatakneš, potem pa ga ravnaš s škotinami. Pri preletu genakerja s strani na stran mora genaker mimo prve pripone in pri tem se ti stvari lahko zapletejo oziroma zataknejo.

Sedanji kroj genakerja naših bark je nekoliko premalo balonast, tako da je mogoče z njim pluti tako ostro v veter, da včasih s flokom ne pridobiš nič bistvenega pri plovbi ostro v veter. Če bi bil bolj balonast, bi bil boljša šola za to, kdaj in za katere smeri in vetrove je v splošnem (na drugih barkah) primeren genaker ali špinaker, tako pa ga namesto tega pri tem kroju včasih uporabljajo bolj kot nekoliko bolj trebušasto genoa jadro.

Za zamenjavo genakerja za flok odpneš dvižnico genakerja in vrvico čez poševnik na prvi rogelj (gotovo ima ta vrvica kako ime?) in potegneš škotino in jadro k sebi, (na kolena ali zatakneš ob stran pod palubo), odpneš zatič motka za zvijanje floka in potegneš škotino.

Glede na položaj (jakost vetra, smer glede na veter itn.) postopek prilagajaš - včasih je recimo smotrno genaker zviti ali razviti za prvim jadrom in torej tega razviti prej ali zviti potem...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Slike s tekme

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 26, 2010 17:32

Na temo 'Gradiško jezero' sem poknil nekaj slik z otvoritvene regate državnega prvenstva Mini-12 26.4.2008.

Pašejo na obe strani, k temi Mini-12 in k temi Gradiško jezero, ampak nima smisla, da jih tlačim v obe.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Kako z mini-12 v različno močnem vetru

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 26, 2010 19:22

Kako z mini-12 v različno močnem vetru

V šibkem vetru je dobro, če sedeš na odvetrno stran tako, da tvoja teža barko nagne, ker potem teža jader ta nagne v gladke loke, tako da tudi lahna sapica po optimalni poti okoli jader barko poganja.

Pravzaprav je pri dobro nastavljeni barki redkokdaj taka bonaca, da se ne bi mogel vsaj malo peljati. Pri zelo šibkem vetru na tekmi je recimo problem bolj ugotoviti, od kod oziroma kam piha veter, kot da ga ni dovolj...

Še nekaj. Barka ima okrog 170 kg - plus masa 'posadke', kar pomeni da te en res dobro ujet sunek vetra zaradi vztrajnosti lahko zapelje več kot 50 m daleč, in če ga ostali v šibkem vetru ne uspejo ujeti, te sicer potem kdo obtožuje, da pogon 'na fižolovo paro' velja za doping, ampak ne misli resno.


Ko veter jača in/ali pelješ ostreje v veter, vrvica na koncu buma lahko splošči spodnji del jadra, zateg po zadnji priponi pa upogne nazaj zgornji del jambora in to bi moralo sploščiti zgornji del jadra, tako da bi morala iti barka tudi lepše v veter.

Moj običajni način 'hitrega natrimavanja' je v začetku bil, da sem popustil sprednje jadro do trepetanja in ga nato spet nekoliko napel, da se je trepet umiril - tedaj, ker imaš vrvico v roki, tudi neposredno čutiš, kako jadro potegne in tam nekje iščeš najboljši položaj.

K temu s škoto uravnaš glavno jadro približno vzporedeno. Škota glavnega jadra ima več trenja, tako da vsaj jaz tega jadra ne čutim enako dobro kot prvega, in potem rabim monštrin na zadnjem robu glavnega jadra.

(Zakaj pišem 'monštrin' in ne 'moštrin'? Nekoč sem se učil latinščine in 'monstrare' pomeni 'kazati', od tod monster -> pošast, demo -> pokaz, demonstracije -> izkaz nestrinjanja in podobno.)


V močnem vetru v veter ali pri vetru z boka
V močnem vetru vetru od strani prmočan nagib v začetku preprečimo s tem, da se presedemo na privetrno stran barke, ko to ne zadošča, pa večinoma s popuščanjem škote glavnega jadra.

Sprednje jadro ostane razvito in napeto; če ga je treba popustiti, ga je praviloma treba zaradi spremembe smeri vetra in ne zaradi povečanja negove hitrosti.

Prvega jadra na mini-12 ob močnem vetru tudi ne zvijamo, čeprav je navijalno, ker bi pri zvitem jadru neuravnovešen pritisk na jadra sukal jadrnico v veter tako, da temu krmilo nikakor ne bi moglo biti kos - v zelo močnem vetru bi se utegnilo tudi zlomiti.

Prvi udarec sunka vetra s popuščanjem škote glavnega jadra pustimo nalo mimo glavnega jadra, tako da jadra ne udari, in takoj zatem spet pritegnemo, da se jadro - recimo - nasloni na veter, in za pospešek porabimo vso energijo razen prvega udarca.
Edit: nekoč Slika zdaj
Slika

Slika iz članka v Val Navtika, barka ni Seawayev izdelek ampak klubska (JKB) samogradnja, lastnik tele pa verjetno še vedno dela v Seaway-u).


V zelo močnem vetru
Če je veter - ali sunek vetra - tako močan, da jadrnico kljub popustitvi škote preveč nagne, škoto izpustimo in nekoliko popustimo tudi škotino prvega jadra, včasih tudi nekoliko spremenimo smer v veter (orca).

V močnem, spremenljivem vetru škota in škotina ne smeta biti zapeti, treba ju je držati v roki, sicer si s popuščanjem lahko prepozen in veter lahko barko položi tako, da zajame vodo, lahko v nekaj trenutkih tudi praktično do vrha. Če je mini-12 pravilno pripravljena, je to neprijetno (moker do pasu), ne pa nevarno.

Če ni pravilno pripravljena (recimo, da bi kadilec s cigareto prežgal obe 100 l vzgonski blazini), potem je vprašanje, ali bi preostalih ok. 200 l v 150 1.5 l plastenkah lahko obdržalo 100 kg balasta in 70 kg trupa na površju... Moralo bi, a razlika volumna med toplim zrakom in ob ohladitvi zaradi zalitja s hladno vodo... Zaprte plastenke so na to razmeroma odporne, ampak vseeno... Splača se poskrbeti, da je tudi to OK.

Če je veter tako močan, da imaš precej časa jadra močno popuščena (da barka ne bi bila preveč nagnjena) in zaradi tega prevelik del časa jadro trepeta ali plapola), je skrajni čas, da jadro skrajšaš.

Zdaj običajna jadra za mini-12 imajo eno krajšavo in kratica je že napeljana, tako da se jadro skrajša razmeroma enostavno in hitro, seveda ne najbolje (in često nujno), če prej zapelješ v veter; popustiš dvižnico, natakneš luknjo krajšave na kavelj na bumu pri jamboru, zategneš kratico ter potem še dvižnico. (Lahko, da moraš pred ponovno zategnitvijo jadra ponovno natakniti bum na njegov kardan - ko spustiš dvižnico, ga vang lahko ne drži več nataknenega).

Morda nekaj deset sekund, če si dobro izurjen. Minuta če nisi dobro, si pa toliko, da ni zapletov. Če nisi izurjen, tako da bi lahko prišlo do zapletov, ti pred izplutjom skrajšajo jadro in že izpluješ s skrajšavo.

S skrajšanim jadrom ni le površna manjša, ampak je tudi prijemališče sil nižje, tako da se barka nagiba manj in teče hitreje, kot - v močnem vetru - s polnim jadrom.

Starejši tip jadra je imel dve krajšavi, vendar je bila (vsaj ko sem se jaz vozil) samo ena kratica, tako da je bilo treba za drugo krajšavo dodatno telovaditi (in niti ne vem, če sem to delal res prav).

S tako barko sem lepo obvladano vozil tudi po vetru, ki je po mojem bil nekje okrog 30 vozlov - recima 55 km/h - ampak to je v primerjavi z občutkom na barki na morju, ki je imela vetromer - kar se pravi 'čez prst'.

Pri barki z eno krajšavo je JKB-jevec Honza menda peljal nekaj čez 8 vozlov (po GPS), ampak menda ne ravno tja, kamor je želel. Menda je jadrnica kar vreščala - in menda nima namena tega ravno ponavljati. Tudi je verjetno imel toliko dela z barko, da ne vem, da bi takrat kdo izmeril, koliko je pihalo.

Lepo obvladano pluti se - izmerjeno - da do 6,2 vozla.

Od vetra
Pri vožnji od vetra je nekoliko drugače - pri šibejših vetrovih je za pogon lahko genaker, treba je tudi popustiti zadnjo pripono, da se izravna upogib zgornjega dela jambora in da zgornji del glavnega jadra nazaj dobi 'trebušček' in - z občutkom - popustiti glavno jadro po bumu. Treba je tudi popaziti na vang, da se bum ne dviga.

Če je gladina valovita, je treba tudi popaziti na prečna zibanja barke in resonanco - ki je neprijetna, na večji barki bi bila pa lahko tudi nevarna - in se ji izognemo s spremembo nastavitve jader, smeri plovbe glede na veter ali obojega.

Večina tega ni bistveno različna kot pre najpogostejših večjih jadrnicah, le da se mala praviloma odziva hitreje in daje boljši feedback. Prav zato je tako dobra za učenje.

Plovba od vetra z zelo močnim vetrom (na mini-12) pa kdaj drugič...
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Jul 10, 2015 12:19, skupaj popravljeno 2 krat.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Povezave na teorijo jadranja na sploh

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Jan 02, 2011 18:42

V bazi znanja je tema o uporabnih povezavah in tam je tudi nekaj dobrih povezav za to področje.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Z genakerjem

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Feb 10, 2011 06:37

Mini-12 ima premični poševnik, na katerega gre genaker.

Slika
Slika je iz Vala (Val Navtika).

Ker je krmar (oziroma 'posadka') tu bistven del balasta, član posadke ne more pred jambor, da bi pri obratu prestavil tangun, zato špinakerja ni v naboru jader za ta tip barke.

Za dobro vožnjo z vetrom v šibkem vetru je torej lahko le genaker.

Jadro, ki je na sliki, je po napaki jadrarja preveč plosko, tako da je pravzaprav 'drifter', saj gre ta različica že tako ostro v veter, da pri šibkih vetrovih utegne dajati večji VMG kot flok - sicer malo manj ostro v veter, a z večjo hitrostjo, tako da je VMG lahko večji.

Tako nekateri stari mački tožijo, da ne bo nihče na tekmah več vozil z drugim, kot s tem (in njihova izurjenost v menjavi ne bo več prednost na tekmi), ampak to kaže, kje so v splošnem prednosti ploskega genakerja (večnamensko jadro, ki gre dobro tudi v veter).

Pride pa pri tej različici lahko do resonančnega nihanja pri vožnji čisto od vetra močnem vetru in valovih - na kar je treba popaziti.

(Prejšnja različica genakerjev na vsej seriji je imela precej globlji profil - o priliki moram stakniti kakšnega starega in poskusiti, če je tudi občutljivo za nihanje - najbrž pa je).

Še vedno pa s flokom hitreje in bolj gladko narediš obrat (tako prelet kot kroženje, tack in jibe), tako da se kje, kjer je potrebno hitro manevriranje na tekmi še vedno splača menjati jadro (flok-genaker-flok).

Će je veter tako spremenljiv, kot na teh slikah, je tudi na vrsti flok in nihče ne pogreša genakerja.
Slika
Slika
Vsi trije na zadnji sliki bi morali potegniti po bumu in popustiti škoto - če bi utegnili... in če bi imela prva na sliki starejši, krajši tip krmila, bi jo tamle že zaneslo iz smeri (regata za DP v Kočevju maja 2010, slike iz galerije LokaTiming).

Zaenkrat imajo starejše barke krajše, novejše pa morda trideset cm globlje krmilo. Novejše - kot je videti iz slike - zanesljiveje držijo smer pri (pre)močnem nagibu v močnem vetru, pri starejših je manjši upor pri zelo šibkem vetru in ne polomiš krmila v plitvi vodi (tu na naravno obalo - če ni pomola - pristaneš enostavno tako, da nežno nasedeš na mivko ali pesek in potem še malo izvlečeš, da je veter ne odnese)

(Tudi nekaj prejšnjih sporočil je dobilo nekaj slik, ki jih v začetku nisem znal dodati - verjetno pride še kaka).


Problem pri obratih z genakerjem na tej barki pa je, da če privetrna škotina genakerja zdrsne pod mehanizem role, je na mini-12 to težko sprostiti, ker med plovbo ne moreš na premec, in je reč, na katero je treba zelo paziti na tekmi, če ne te ostali našibajo pa nimaš pojma, zakaj.

Razdalja zgornje točke (kolesca dvižnice) na jamboru je dovolj majhna, da se včasih zgornji del genakerja ob obratu ne zasuče in ostane malček karamelast, na kar je potrebno popaziti (in reč izcufati, da se poravna).

Pri večjih barkah je to z rolo morda bolj nevšečnost, saj pri šibkem vetru ni problem sprehod do premca, da dvigneš odvetrno škoto nazaj nad rol mehanizem, ampak vseeno.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 6954
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Po Feb 14, 2011 12:18

Fantje, dajmo se zmenit za eno Mini 12 regato. Seveda čimprej, ko bo vreme ok. Kdo ima kakšne informacije kako in kaj?
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Feb 14, 2011 17:34

Če bo vse posreči, bodo barke šle na Gradiško jezero nekje na polovici aprila skupaj s plavajočim pomolom z zgornjih slik. Domnevam, da bodo tam nekje do srede, morda do konca maja.

Namen je bil, naj bi se (razen že nekaj zmenkov za termine s klubi za klibske tekme, verjetno za regato za DP za Mini-12, tečaj za okoliško 'mularijo' (tako imamo zaveznike proti ribičem) in podobno da zmenit za jadranja. Torej, okvirno v tisti čas bi se dalo kaj planirat, in ko bo kaj več jasno, bom jaz tule 'pocvilil'.


Okrog tega pa je namreč nekaj manj dobrih novic. Predsednik JKB (še en Marjan) naj bi si s preobremenitvijo pri delu tako sesul zdravje, da mu je med ostalim zdravnik še mobitel zaplenil (na ta mobitel bi sicer rezervirali termin), in bo moral pustiti tudi predsedovanje klubu. Upam, da ga bo do poletja pustil vsaj jadrat... Kako bo klub to razštrikal in še nekaj reči okrog tega še ni čisto jasno (mislim, da še ni bilo sestankov).

Ne glede na to smo sredi prejšnjega tedna eno popoldne pregledali, pomenjali obrabljene vrvi, zataknjene špule in vrtljivke na vrhu na nekaj nad 10 flokih, ter kompletirali še kakih šest novih. Pa še barvanje ene runde spreaderjev (nisem štel) za jambore. V bližnji prihodnosti so nameni za podobno 'rundo' za glavna jadra (do takrat bo treba še dobit vrvi, trenutno je zaloga že malček izčrpana). Potem pridejo pregledi in popravila jamborov - če je kje kakšen mazohist, lahko pride pomagat vtikat škote v bume in dvižnice v jambore.

Namen je še v naslednjem mesecu narediti še kakih 5 novih trupov - ideja je bila, da se to naredi že prej, ampak kot sem napisal je glavni organizator zbolel.

Dela ne manjka, doslej je nekaj narejenega, volja za naprej pa je tudi še. Ko bom imel pri roki fotkič in kaj zanimivega pred njim, bom pritisnil.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti