Hitrost

[sly]

Plovila, ki glisirajo, morajo imeti širok in "raven" trup, da začne plovilo drseti po površini vode.
Po drugi strani pa je pri teh plovilih omočena površina izredno velika, kar pa predstavlja dodatni upor.
Torej, pri plovbi z vetrom lahko umetno ustvarimo pogoje, ko je sila vzgona jader veliko večja, kot je sila upora, saj je vektor vzgona usmerjen proti naprej in imamo lahko maksimalno povrišno jader...
Pri plovbi v veter pa se zadeve spremenijo: zaradi nagibanja zgubljamo efektivno površino, prav tako pa je masa balasta nek kompromis med neželeno odvečno maso pri plovbi z vetrom in izravnalnim momentom pri plovbi v veter...

Če se vrnemo na jadrnice, ki glisirajo.
Te imajo skoraj v pravilu dva krmilna lista, kar povečuje upor (sicer pa ni slučajno, da sta dva). Zanimiva je tudi tehnika jadranja v veter s takšnimi jadrnicami. Predvsem pri malo vetra je zelo pomembno, da se jadrnica čim prej nagne, saj se s tem močno zmanjša omočena površina plovila. Če pogledamo polare takšne jadrnice in jo primerjamo s "klasičnim" dizajnom, ugotovimo, da je "klasika" hitrejša pri zelo malo vetra (recimo pod cca. 8vz) in pri plovbi v veter. To dokazuje vpliv "omočene površine".
Na tem mestu je zanimivo tudi to, da pri jadranju v veter pri zelo močnih vetrovih jadrnice, ki glisirajo, ponovno začnejo pridobivati, saj lahko jadrajo pri večjih kotih in vseeno dosegajo dobre VMG-je...

Obenem ima oblika velik vpliv na to, kako "visoko" lahko jadrnica še efikasno jadra, a to je pa že nova tema...

Ja, X-i so znani po tem, da zelo dobro jadrajo v veter, prav tako so dobri tudi First-i pa tudi "stari" Elani in J-ji. V bistvu je velika večina "klasičnih" gradenj dobra za v veter, je pa pri večini plovil problem drugje, torej ne v samem dizajnu trupa. Za kvalitetno jadranje v veter bi morali recimo vsakih 500 ur jadranja menjati jadra, predvsem flok. Tega pa si seveda večina nas, navadnih smrtnikov, ne more privoščiti, potem pa se čudimo, zakaj nas 30 let stara barka (vendar z boljšimi jadri) prehiteva

[snake]

Ja........................na žalost točno tako.......................jadra so potrošni materjal.

In to hitro pokvarljiv..................



Če malo pomislim smo skoraj vsako leto imeli novo rando (itak so bile vedno dve)in ene par genov. Genakerji so pa itak bili kot gate...............dvignili,leteli,ga razneslo............pa drugega gor.

[SR 290]

Hitrost je presneto draga, ni važno kje, na kak način in z čim jo dosegaš.

[Grega295]

Je pa zanimivo, da je na jadrnicah voziti npr. 7 vozlov v veter precej večji užitek kot voziti ob enaki hitrosti z vetrom.

[ECHO]

Je pa zanimivo, da je na jadrnicah voziti npr. 7 vozlov v veter precej večji užitek kot voziti ob enaki hitrosti z vetrom.

Zato je pa jadranje nad 10 vozlov z vetrom pravi užitek
Če si upaš s Špinom, če veter presega 20 vozlov je tudi precej adrenalinsko jadranje. Valovi dodatno dvignejo adrenalin. Res pa je, da tako jadranje zahteva znanje. Vsaka napaka lahko precej stane

[val]

Plovila, ki glisirajo, morajo imeti širok in "raven" trup, da začne plovilo drseti po površini vode.
Po drugi strani pa je pri teh plovilih omočena površina izredno velika, kar pa predstavlja dodatni upor.
Torej, pri plovbi z vetrom lahko umetno ustvarimo pogoje, ko je sila vzgona jader veliko večja, kot je sila upora, saj je vektor vzgona usmerjen proti naprej in imamo lahko maksimalno povrišno jader...
Pri plovbi v veter pa se zadeve spremenijo: zaradi nagibanja zgubljamo efektivno površino, prav tako pa je masa balasta nek kompromis med neželeno odvečno maso pri plovbi z vetrom in izravnalnim momentom pri plovbi v veter...

Če se vrnemo na jadrnice, ki glisirajo.
Te imajo skoraj v pravilu dva krmilna lista, kar povečuje upor (sicer pa ni slučajno, da sta dva). Zanimiva je tudi tehnika jadranja v veter s takšnimi jadrnicami. Predvsem pri malo vetra je zelo pomembno, da se jadrnica čim prej nagne, saj se s tem močno zmanjša omočena površina plovila. Če pogledamo polare takšne jadrnice in jo primerjamo s "klasičnim" dizajnom, ugotovimo, da je "klasika" hitrejša pri zelo malo vetra (recimo pod cca. 8vz) in pri plovbi v veter. To dokazuje vpliv "omočene površine".
Na tem mestu je zanimivo tudi to, da pri jadranju v veter pri zelo močnih vetrovih jadrnice, ki glisirajo, ponovno začnejo pridobivati, saj lahko jadrajo pri večjih kotih in vseeno dosegajo dobre VMG-je...

Obenem ima oblika velik vpliv na to, kako "visoko" lahko jadrnica še efikasno jadra, a to je pa že nova tema...

Ja, X-i so znani po tem, da zelo dobro jadrajo v veter, prav tako so dobri tudi First-i pa tudi "stari" Elani in J-ji. V bistvu je velika večina "klasičnih" gradenj dobra za v veter, je pa pri večini plovil problem drugje, torej ne v samem dizajnu trupa. Za kvalitetno jadranje v veter bi morali recimo vsakih 500 ur jadranja menjati jadra, predvsem flok. Tega pa si seveda večina nas, navadnih smrtnikov, ne more privoščiti, potem pa se čudimo, zakaj nas 30 let stara barka (vendar z boljšimi jadri) prehiteva

Jaz sem bil pa vedno prepričan ,da se z nagibom jadrnice omočena površina poveča in s tem tudi teoretična hitrost jadrnice.
No se vedno v to verjamem ,vsaj pri moji jadnici.

[Grega295]

Jaz sem bil pa vedno prepričan ,da se z nagibom jadrnice omočena površina poveča in s tem tudi teoretična hitrost jadrnice.
No se vedno v to verjamem ,vsaj pri moji jadnici.

Odvisno od širine krme oz. tipa barke.

Pogo (in sorodni) s široko krmo in omočena površina na nagibu


Klasični design in omočena površina na nagibu


Če se torej Pogo na nagne ima precej večjo omočeno površino.

[sly]

Večanje omočene površine vedno veča upor. Kot je @Grega295 pokazal se z nagibanjem pri nekaterih ta povečuje, pri nekaterih pa ravno obratno. Pri določenih tipih jadrnic se lahko z nagibanjem zaradi same oblike realno podaljša tudi dolžina vodne linije (sicer le nekaj %), kar pa lahko pozitivno vpliva na teoretično maksimalno hitrost jadranja v veter. Primer takšnih jadrnic so recimo J Class in podobni izredno vitki dizajni...

@Grega295
Lep prikaz prej napisanega...

[ECHO]

Običajno do nekje 25% nagiba povečuje vodno linijo in zato poskušamo s posadko balansirat in pri slabem vetru bolj nagibat jadrnico pri močnem, pa jo ravnat. Pomembno je tudi razmerje teže spredaj in zadaj odvisno ali je upwind ali downwind ali močnejši ali slabši veter. Pri izenačenih jadrnicah včasih 0,3 vozla odloča o zmagi in takrat je zelo pomembna razporeditev posadke, gibanje po barki, sinhroni prehodi iz levega na desni bok in obratno... itd.

[Grega295]

Pomembno je tudi razmerje teže spredaj in zadaj odvisno ali je upwind ali downwind ali močnejši ali slabši veter.

Kako je najboljš balansirat težo spredaj / zadaj za hitrejši upwind?

[snake]

echo in grega.......................sta načela zelo zakomplicirano debato.In to je tisto kar sem jaz enkrat že napisal in to je,da dobri jadralci so samo tisti,ki začnejo jadrat kot otroci. Taki jadralci ne rabijo razmišljat kako je treba premikat težo po barki.Oni se podzavestno premaknejo kamor je treba.Oni čutijo barko kako gre.

Če dam to razlago v bolj vsakdanje razmere. Vsak dober šofer avta točno ve kdaj bo avto drsel in kdaj stekel skozi ovinek.......


S pravo porazporeditvijo in premikanjem posadke sploh ne rabiš krmila................jadrnico se da krmarit z premikanjem težišča po barki.

[sly]

@Echo
Ne spomnim se, da bi kje zasledil, da se nagib izraža v %, zato te prosim za razlago 100% nagiba.

Pri šibkih vetrovih je nagibanje barke veliko bolj pomembno zaradi oblikovanja pravilnega profila jadra kot pa povečanja vodne linije, se pa oba efekta (pozitivno) seštevata. Torej, le če barko dovolj nagneš, se bo zaradi same mase jadrovja to oblikovalo v pravilno aerodinamično obliko. Pri tem sam nisem nikoli prakticiral več kot le nekaj stopinj saj potem začneš izgubljati projecirano površino jader itd.
Pri tem je izredno pomembno, da se čim manj premika po plovilu, saj to povzroča nihanja, zaradi katerih se spreminja vpadni kot jadra, spreminja se oblika jadra, obenem pa lahko pride tudi do zloma vzgona na jadru, kar nekako izgleda enako, kot če bi v avtu vsake toliko pritisnil na sklopko

Se pa strinjam s pisanjem @snake-a. Znotraj ene strani na forumu smo prešli iz osnov na rocket science. Sicer pa tudi če imaš odličen feeling ter jadraš že od otroštva, a tega ne znaš prenesti na svojo posadko, rezultata ne bo...

Ja, jadrnico je mogoče obrniti praktično brez posredovanja krmila, a to je verjetno že ena od zadnjih postaj "tuninga". Poglejte si kakšen posnetek regate optimistov. V trenutku prečenja navadno izgleda, kot da zamujajo, a to je to, o čemer @snake govori. Zaradi oblike trupa ima nagnjeno plovilo tendenco zavijanja v veter. Torej, iniciraš prečenje, eventuelno rahlo popustiš flok, da se težišče jader pomakne nazaj in to povzroči obrat v veter. Ko si že skoraj v kursu v veter na drugih uzdah, se začne sinhroni premik posadke na nasprotno stran, s čimer "zamahneš" z jadrom in narediš dodatni pospešek plovilu.

Huh, upam, da je bilo to vsaj malo razumljivo...
Žal pa je tukaj očitno, da se to pozna le na plovilih, ki so dovolj lahka, da se takšno premikanje mase sploh pozna.

Ja, še glede vzdolžnega balnsiranja: Pri lahkih regatnih jadrnicah hitro pride do tega, da premec, pri jadranju v veter, pogleda iz vode in takoj zgubimo recimo pol metra vodne linije... To je to; maso premakneš naprej, da je premec ves čas v vodi. Pri vožnji z vetrom pa želiš, da plovilo čim prej izglisira, zato želiš premakniti vso maso v zadnji privetrni kot, AMPAK...

[Marjan Tomki]

Tu mislim da Marchi ugotavlja, če bo z vetrom kaj hitrejši, če prenese težo bolj proti krmi.



Teorija je dobra toliko, da veš, kaj vse se splača in česa se najbrž ne splača poskusiti, in tudi da lahko to razložiš posadki.

Od tam naprej je pa občutek - in zadnje čase tudi merilnik hitrosti, ki pokaže, kaj si s čim pridobil ali izgubil...

Tule veter zaobrne bolj s strani...


in treba je nazaj na sedež


Ta barka ima sicer ok. 100 kg balasta, ampak če se odrasel krmar premakne, se to na barki čuti. Tole je bila dobra prilika za eksperimentiranje.

[Rok-11]

...Ja, še glede vzdolžnega balnsiranja: Pri lahkih regatnih jadrnicah hitro pride do tega, da premec, pri jadranju v veter, pogleda iz vode in takoj zgubimo recimo pol metra vodne linije... To je to; maso premakneš naprej, da je premec ves čas v vodi. Pri vožnji z vetrom pa želiš, da plovilo čim prej izglisira, zato želiš premakniti vso maso v zadnji privetrni kot, AMPAK...

Drži, pa tudi tisto prej v tekstu o obračanju in nagibu ter posledično legi jader.
Je pa toliko odvisno od oblike trupa, da je vse to mogoče uporabiti samo potem, ko natančno poznaš trup. Še zdaleč ni niti podobno pri različnih barkah.

Npr. tole zgoraj... zelo drži za tekmovalne barke, tudi razne jole za 1 - 3 osebe (ne pa npr. tudi za Solinge). Velja tudi za optimiste... kar vam povem kot nekdo, ki je v pobalinskih letih po celi Jugi in malce tudi Evropi tekmoval z drugimi pobalini v optimistih...

[Marchi]

Tu mislim da Marchi ugotavlja, če bo z vetrom kaj hitrejši, če prenese težo bolj proti krmi.


Teorija je dobra toliko, da veš, kaj vse se splača in česa se najbrž ne splača poskusiti, in tudi da lahko to razložiš posadki.
Od tam naprej je pa občutek - in zadnje čase tudi merilnik hitrosti, ki pokaže, kaj si s čim pridobil ali izgubil...
Ta barka ima sicer ok. 100 kg balasta, ampak če se odrasel krmar premakne, se to na barki čuti. Tole je bila dobra prilika za eksperimentiranje.

Marjan
Po nekaj urnem jadranju v ozkem bolidu mini 12, sem si moral na vsak način pretegniti noge, zato sedenje na krmi. Nič od preizkušanja teorij ali pospeševanja
Kolikor je mini12 majhna, pa jo še vedno težko pripraviš do glisiranja, če sploh. Je pa krasna za trening občutkov in zelo odzivna in hitra, čeprav je položaj krmarja malce nenaraven in so ti občutki povsem drugačni, kot na kakšnem laserju ipd. kjer s težo in nagibanjem posadke narediš veliko dela.

Mi je pa smešno, ko Simčič pravi, da so z Esimitom zmagali na Barcolani, zaradi popolnoma pravilnih taktničnih odločitev. David proti Golijatu