Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Nikola T.]

V soboto me je Štefan klical, daj prid popoldan na regato v Bohinj. Na žalost sem prepozno izvedel. Bil sem na trgatvi pri morjeplovcu in znanemu mehaniku iz Renč Arčon Jordanu in njegovemu sinu Miholdu.

Upam, da imaš moj telefon. Samo pokliči in pridem. Upam, da odpeljemo vsaj ene dve regati z mini12 letos. Za vsak slučaj sem ti poslal ZS s kontaktom.
LP NT

[Marjan Tomki]

Jutri zaključna regata letošnjega medklubskega tekmovanja.

http://www.jkb.si/razpis.html

NT, če še ne veš, kaj boš delal jutri, dobrodošel

(V štartnini €30 je poleg uporabe barke, priznanja in pokala (za prve tri) tudi obed pri sosedu 'Pod skalco')

Jaz imam pokale (za prve tri in prehodnega, ki sem ga hranil od lani) že v avtu za jutri.

Če bi bilo danes tako, kot je napovedal windfinder, bi kar pihalo (čisto oogoče za skrajšana jadra (6-7 m/s, sunki do 9m/s). Jutri je napoved samo za pol toliko vetra.

[Marjan Tomki]

Izid medklubskega tekmovanja mini-12 2012

Slike in ostalo za zaključno regato pridejo, rezultati so na http://www.jkb.si/rezultati.html.

Na zaključni regati v soboto je zmagal Marko Kavs (čeprav sta se brata Virnik iz JKL timsko močno potrudila, da ne bi) in tudi letošnji niz skupno je zmagal (tudi ne prvič) Marko Kavs.

Drugi je Luka Deisinger, ki je zaradi tega, ker se je hudo poškodoval na Švedskem moral spustiti zaključno regato, tretji Stane Kragelj (tudi JKL), četrti predlanski zmagovalec Staš Mlakar... Zelo dobro se je skupno odrezal tudi Miro Cetinski (pravi da sem sokriv tudi jaz, ker je prebral vse, kar sem tu napisal ).

Jaz - lanski skupni zmagovalec sem bil skupno hrabri deveti

V nedeljo je bila pa skupna tekma treh domžalskih (in okoliških) jadralnih klubov in mislim da je svoj prvi plov na močni tekmi dobila Ksenija Kolar in to vožnjo v cilj mi je uspelo poslikati.

Za tisti plov so se potem fantje šalili, da je med moškimi bil najboljši... ampak se utegne to zgoditi še kdaj.

Kot rečeno, slike pridejo, ko pridejo (nekaj na enem prenosniku, mobiji imajo neke proprietary kable in vedno kakšen manjka in v glavnem zmeda).


če pa kdo jutri ne ve, kaj bi delal, lahko (nekje med osmo in enajsto) pride v Bohinj - na vrsti je 'dirka za svinjsko glavo'.

Naročen je odojek in zadnji, ki prijadra po dolžini čez jezero in nazaj dobi glavo...

Pričakovani veter je okrog pet vozlov s sunki do 8 (v tistem času, zjutraj je prognoza za sunke tudi še malo več), in ker taka prognoza včasih fali navzdol (veter je močnejši) in ker bom jaz tudi zaseden (ne bi ravno glave...), to najbrž pomeni, da jutri ne bo dan za začetnike.

Jadramo pa tudi v nedeljo - takrat bo veter za kak vozel, dva šibkejši in tudi sunki bodo malo šibkejši in torej takrat bo - zlasti zjutraj - tudi dan za začetnike.

[Marjan Tomki]

Regata za svinjsko glavo

Sobota, 22.09.1912

To je bila v začetku interna klubska regata čez jezero in nazaj, tokrat je odprta (ni samo za člane kluba). Naročen je bil odojek in tisti, ki pripelje zadnji - če vozi predolgo, dobi, kar ostane - v skrajnem primeru tudi samo kosti, ne samo glavo.

Predsednik JKB na veslaškem pomolu pripravlja barko odločen, da tokrat ne bo odnesel domov glave.

Precej piha, glavno jadro ima skrajšano.

Pred leti ga je v zadnji skupini eden stistnil, drugi se mu je pa hkrati neopažen izmuznil in je takrat bil za morda pol metra zadnji - in potem sta ga zlasti tista dva zezala v neskončnost - pa še tega takrat ni vedel, da se tudi na glavi najde dobro meso...

Kar nekaj članov kluba manjka - ni Marka Kavsa - neka družinska fešta, za katero je družina dala veto na tekmo, mislim; France Najdič je nekje na jadrnici na morju, Marko od barle Alpin mora na morju pospraviti prikolico iz kampa, ki ga najbrž zapirajo in še nekaj takih.

Je pa nekaj gostov iz drugih klubov. In tisti ki so tu, so kar zagnani. Tamle zunaj dva že testirata


Večina ostalih je pri pripravah -
23-ko pripravlja Staš, 27-ko Vid, tisto ki je videti, da je karbonska pa Lavra. Temn zadnja plat je je najbrž Tomaževa.

Večina - kot predsednik - pripravlja skrajšana jadra.

Tista modra barka na levi, ki jo bom jaz peljal, je pa na tej sliki še 'vsa zapakirana' - jaz sem verjetno imel polne roke dela z ostalimi.


Marjan Arh krajša glavno jadro Vidu, Tomaž Lavri...


Jaz ji ne bi, jaz bi jima pokazal, kako naj sama skrajšata...


V zalivu je veter malo pojenjal, vsi dvignili glavna jadra na polno.

Konec slikanja - brez kakega groznega preverjanja (za kar mi bo še žal) sestavil tudi barko zase - eden od balonov je bil sicer prazen in ga še napihnem - in pet minut do štarta, štiri do štarta, minuta do štarta, štart...

Piha zahodnik, torej iz Ukanca, v zalivu zmeren. Kot sem napisal, mislim da so vsi razvili na polna jadra... Preden pridemo do konca zaliva je tako, tudi zunaj po valovih sodeč ni nič posebnega, potem pa potegne po vsem jezeru...

Jaz znam peljati tudi na polna jadra v razmeroma močnem vetru, ampak zdaj že piha dovolj, da so tisti ki spet skrajšajo, že enako hitri kot jaz s polnimi. Peljem ostro v veter in se še kar nekako držim prve skupine - izkaže se, da se je pregulil ovoj vrvi, s katero se upravlja profil glavnega jadra po bumu oziroma po bazi in se po bumu glavnega jadra - kadar ni bilo skrajšano - ni dalo več uravnavati.



Potem zaslišim 'Marjan'...

Lavra nima prav skrajšanega glavnega jadra in tudi ne ravna tako, da bi ga lahko skrajšala. Morala bi zviti prvo jadro, potem bi jo veter zasukal s premcem v veter in potem bi glavno jadro neobremenjeno in bi ga lahko skrajšala.

Ona pa je imela prvo jadro razvito, glavno nekje vmes med skrajšvo in polnim in bum je držala v roki, da bi popravila krajšavo. To bum drži v položaju, kot bi bila škota dobro pritegnjena in barka šiba ko navita pod Pršivec.

Ujamem jo, naročim, naj zvije prvo jadro (je rol in s tem ni problema), zrolam tudi svojega in skrajšam svoje glavno - in naslednja 'malenkost' je glavno jadro, ki je za polovico višine jadra ušlo iz utora.


Napnem tako, da špranja ni prevelika, potem pa zapeljem zraven k njej.

In bum je bum - medtem ko ona uspešno kroti svoj bum, dobi buško od mojega...

Po njeni prvi buški ukrotiva tudi moj bum in potem na njenem vzameva lekcijo 'krajšanje glavnega jadra na mini-12':

najprej je treba jadro napeti po bumu (oziroma po bazi)
luknjo prve krajšave pri jamboru je treba natakniti čez luknjo baze, ki ostane nataknjena (in to potem omogoča, da je skrajšani del zložen in ostane zložen)
pri naslednjih dveh rečeh - krajšanju zadaj in po tem ponovnem napenjanju dvižnice glavnega jadra - morata biti škota in vang vsaj malo popuščena, sicer to enostavno ne gre.
skrajšanje zadaj pri neobremenjenem jadru (barka v veter) in popuščenih škoti, vangu in dvižnici pa ni problematično in skrajšano jadro se tudi zloži tako lepo, da je že skoraj za odlično oceno za umetniški vtis.
nazaj napeti glavno jadro z dvižnico

Potegniti na vrh se na Lavrini 22-ki zdaj izkaže malo za problem: kaže, da eno kolesce dvižnice ni čisto v ravnini in je vprašanje, če bi Lavra to sploh lahko sama... ampak jaz sem pa od tistih 'lep ko bik, pameten pa nič bolj' ali nekaj podobnega...

V glavnem, pametnejši odneha in tudi Lavra ima skrajšano jadro. Pošljem jo na lov za ostalimi iz prve skupine - in niti nisva zadnja...

Pri tem sem seveda zajel nekaj vode - in manjši problem je, da je tisti balon, ki sem ga prej napihnil, prazen. Treba bo malo bolj misliti na metanje vode ven, če bom še kaj dosti telovadil...

Predsednik me je zadnjič po troboju (JKB-Race-Rogla 'napizdil', da ko tekmujem, ne smem biti učitelj, ampak jaz ne morem ravno iz svoje kože... Za ostalimi nekje je Rok v sicer odlični (edini karbonski) 30-ki in jasno je videti, da mu tudi ne uspe skrajšati.

Obrnem z vetrom nazaj (pardon, predsednik, ampak saj tu ne bo šlo za ekipni rezultat) in v nekaj minutah sem pri Roku, ki se muči ko duše v vicah. Ponovim postopek, opisan pri Lavri (razen, da Rok ne dobi buške). Zdaj sicer formalno in zares deliva trenutno zadnje mesto, ampak ni problema.

Postavim barko vsmer za križarjenje v veter, nastavim jadra in ko dobim hitrost, privijem ostro v veter in se zaderem 'za njimi', Rok pa za mano.

Postopno se približam Lavri, ki ne vozi optimalno, kar zadeva prilagajanje spremembam smeri refulov - ko se smer vetra ob refulu spremeni, ne zavije tako, da bi jo čim manj obračalo iz želene smeri. Jadra šele od letos in to še pride...

Ko jo ujamem, začne peljati za mano in ne zaostaja več. Peljeva pod Pršivcem, tako da bi se refuli skozi Žagarjev graben do tam že morali malo ublažiti, pa so še vedno kar konkretni - po mojem je moralo biti pri refulu na dnu Žagarjeveg grabna gotovo čez 30 vozlov.

Rok je med tem malo zaostal in ker verjetno tudi ni imel primerne obleke in ga je pršec kar temeljito zmočil, je obrnil nazaj. Ampak ker je stegnil domov (za začetek se preobleč, potem pa ni prišel nazaj), je ušel vlogi žrtve s svinjsko glavo...

Z Lavro sva se skupaj bližala naslednji skupini 'žrtev', med tem pa so se prvi solidno dajali z vetrom in valovi.

Kot sem napisal, je moralo krepko pihati, saj je na morda 500 m dvignilo toliko valov, da ko je Arhova mini-12 sedla v valovno dolino, je bil vrh naslednjega vala opazno višlji od premca barke, kar pomeni pol metra vala po 500 ali manj m gladine, na kateri veter lahko dvigne val.

Staš je s precej muje (in prednosti) s križarjenjem ostro v veter pripeljal do boje v Ukancu, potem je pa veter obrnil za 180 stopinj in pojenjal skoraj do bonace.

Pri meni - malo pred Naklovo glavo - je začelo čisto rahlo vleči z Pršivca, torej z boka. Zvijem flok, dvignem genaker in energično nagnem barko od vetra tako, da ga tudi komaj opazna sapica obdrži v pravi obliki in in jaz se čisto po malem peljem, žrtve v bližini pa ga ne zaznajo in stojijo.

Ko pridem po iztek Žagarjevega grabna najdem še en piš in uspem v njem ostati, dokler ne pridem do boje in okrog nje, nato pojame ampak pri tem v glavnem ujamem vse iz začelja.

Lavra in Vid z našim soglasjem obrneta pred bojo, ker bi se sicer meso do njunega povratka čisto ohladilo. Lavri potem gre, Vid pa po vsem sodeč ujame eno krepko bonaco in za naslednjo uro več ali manj občepi.

Tudi nazaj - skoraj do konca -mi gre v redu, potem me pa začne Tomaž neizprosno dohitevati. Lavra lepo pelje in ko gledam nazaj, vidim nekaj čudnega okrog jader. Kasneje ugotovim, da Lavrina obleka ni bila nepremočljivo in je bila od pršca več ali manj mokra skoz in skoz, pa jo je - ko je veter pojel - slekla in obesila na jamborne prečnike, da se je posušila in suho spet oblekla, preden smo prišli na cil. Iznajdljiv deklič, ni kaj.

Kdo je potem prišel prej, Tomaž ali jaz se ne spomnim.

Po pristanku najprej zamenjam vrvico za uravnavanje profila glavnega jadra po bumu - kar ni čisto enostavno, ker se skozi kolesca v bumu zlahka zatakne in loči - ampak strokovna uporaba izolirnega traku se je izšla.


Potem grem pogledat balon, ki je spustil - pa bi moral pomagati barki ostati na vrhu, če jo zalije. Kje in kako je zadeva staknila tistole luknjico, mi ni jasno.


Marjan Arh je rekel, da se takega PVC ne splača lepiti in takole je tale 200 l vreča zdaj za odpis - ampak barka ima še dve vreči po 100l in kakih 90 zaprtih plastenk po 1,5 l, kar bi itak moralo zadoščati, da še vedno ostane na vrhu, tudi če jo zalije.

Med tem ko smo se pripravljali, da odveslamo po Vida, je po jezeru potegnil veter in v pol ure je bil pri nas - ampak trofejo z naslednje slike je pa v vsakem primeru zaslužil.


Kot često tu okoli, bi bilo za celega odojka dobro, če bi nas bilo na tekmi vsaj še nekaj več, ampak smo nekako opravili z njim.

[Marjan Tomki]

Mini-regata z Mini-12 za Hella (nekoč Saturnus)
Nedelja, 22.09.1912

Marjan (predsednik JKB) pri jutranjem fittnesu - barke z boje na plavajoči pomol


Štiri na en mah - še dobro, da ni preveč vetra...


Ne spomnim se, ali jih je bilo za osem ali deset bark, ampak bilo je štiri ali pet družin in torej za vsako dva tekmovalca.

Večinoma sta tudi oba že znala (tudi z Mini-12), pri enem paru pa Peter da, Katja pa še ne. Najprej je učil Peter - ki jadra dobro - kaj naj Katja potegne, pritisne, popusti... Še posebej zato, ker v začetku ni pihalo skoraj nič, je bilo to dolgčas.

Potem sem se (spet) zraven primotal jaz in Katarina je malo splezala na stran, da se je barka nagnila, energično odrinila bum in veter, ki ga še ni čutila, je premaknil barko - to pa je čutila.

Potem je začela videti (ne samo gledati) monštrine - ne toliko, da bi videla, ali so jadra dobro nastavljena, ampak bolj da vidi, od kod in kam diha - ni še pihal - veter.

Ko je to že kar šlo, je veter počasi malo pojačal in je lahko čutila sama - in tole je nasmeh, ko barka gre...


Ni videti kakšnega večjega premčnega in krmnega vala, ampak v tistih nekaj sekundah med obema posnetkoma je mini-čolnarna na drugi obali opazno drugje proti barki - pa čeprav veter še ne premika zastave na zadnji priponi in monštrinov na floku.


In kar je pomembno, njene oči so na barki, jadrih in monštrinih - ne na meni, kaj bom rekel, da naj zdaj naredi. Se že pogovarja s tremi nezmotljivimi učitelji - vetrom, vodo in barko. To hočem...


Ko je veter toliko ojačal, so se odločili za štart. Katja je na prvem plovu 'zamučkala' nekaj reči (poskušala preostro v veter, padla v gnečo na prvi boji...) ampak to tudi 'pogruntala' in 'odmučkala' - in mislim, da tudi tedaj ni bila čisto zadnja.

Za drugi ali tretji plov pa je - 'čisto po predpisih' - in že brez mojega prišepetavanja - peljala tri do pet metrov za Petrom in oba sta bila kar nekje spredaj - in videti je bilo, da je Petru ravno tak izid bil prav v veselje

Tudi Katarina ni bila slabe volje - prvi dan v življenju sama pelje jadrnico in tisti za njo na tej sliki je dober jadralec, pa mislim da je uspela priti na cilj pred njim...



Drugi - pravzaprav prvi, ker sta najbrž zmagala - par je imel s sabo otroke, in sedemletno Mijo (navili mi bodo ušesa, če si nisem dobro zapomnil imena) je mami vzela na kolena, oči pa njenega bratca. Ko sem jo vprašal, je Mija odločno izjavila, da ona pa ne bo jadrala.

Mami in ati sta - mislim - skupaj z dodatno posadko prevozila večino tekme in mislim da zmagala, in - imamo nek pregovor o zarečenem kruhu - Neja je po vsem sodeč mami prav dobro pomagala.

Vmes so še tudi drugi - tudi jaz - za ta ali drugi plov imeli na kolenih kakšen del podmladka za posadke - večinoma so zelo hitro in kar dobro ravnali floke (pa seveda namakali kakšno roko v vodo, škropili in tako naprej).

Ko je bila tekma končana in so ostali pospravljali barke, se je Mija že podila okrog sama v barki. Pri sedmih letih še nima dovolj dolgih nog, da bi trdno dosegla pedale krmila, pa je ni motilo - "je pač sedela malo bolj naprej".


Jaz sem se malo motal okrog, da sem tu pa tam dal kak nasvet - dosti jih ni bilo treba - žal tudi tistega nezaželjenega, da je treba zdaj najini barki tudi peljat nazaj, "da bosta šli lahko spat".

Ampak ni bilo tako hudo, ker je bilo za tolažbo potem na obali mogoče napolniti želodček, kar pa tudi kar nekaj šteje, zlasti ko rasteš.

Potem pa je bilo treba barke peljati 'spat' na bojo - in ker je za ves teden, še prevleke flokov protu UV in krovnice, da ne bo preveč metanja vode po dežju.



In dan je krajši...


V ponedeljek bo vreme najbrž manj ugodno - pogled na zahod - vlažna zadeva z jugozahoda


Ampak takrat - naslednji dan zjutraj je na vrsti služba v Ljubljani


Barke dobro privezane in krovnice na mestu (razen na eni barki, za katero je zmanjkalo...) bodo preživele, v Ljubljani pa nas 'zanimivo' vreme manj moti. Tole je na zahod - tu bi človek sicer lahko videl Triglav


In tole je na jugozahod - od tod veter, ki je ob Jadranu jugo prinaša oblake, iz katerih bo padalo.


Opoldne se je razvilo v tole... Nič, bo že.


Pod večer - 17.50 - pa v tole...


Pa še Šmarna gora takrat...


Naslednji konec tedna
Žal pa je zadeva (so hoteli imeni 'match race'?) za Race za naslednjo soboto odpadla (v glavnem zato, ker so iz Lj, tam so pa na tisti dan v šolah nekaj nadomeščali in zato tisti z otroki niso mogli, v nedeljo pa ne vem, če tisti, ki so takrat nameravali, niso odpovedali zaradi vremena. V glavnem, prejšnji konec tedna sem tičal v Ljubljani.

[Marjan Tomki]

Včeraj (v nedeljo, 7.10. 2002 so Race imeli tekmo.

Moralo je bilti neurje v prejšnjih dveh tednih

Ob prihodu našli naš plavajoči pomol na obali, kamor ga je sunil veter - kaže, da je nekdo napačno privezal vrvi, s katerimi je bila reč zasidrana na kline. Klapa iz JK Race ga je pomagala - ali obratno, jaz sem iz vode pomagal njim - zadevo spraviti nazaj na vodo in zdaj spet plava tam, kjer je treba. Sicer je en kar konjski L profil zvilo in bomo rabili macolo, da poravnamo...


Med barkami mini-12 na boji je bila privezana jadrnica elan (ne točno kateri tip). Tokrat je bila obrnjena z jamborom navzdol (ne vem, ali jo je najprej dež zalil do vrha ali jo je na goli jambor veter pritisnil tako, da je zajela). K seči tudi jambor še cel. Barko smo potem privlekli do obale, obrnili (voda je imela po mojem okrog 17-18°C - danes ima menda okrog 16°C), spraznili - potem pa na prikolico in zimovat. V glvnem, spektakularno, ampak kot kaže nobene škode pri barkah.

Muc pojedel vesla

Zjutraj nikjer ni bilo vesel za kanu. Naše leseno se je razlepilo in je 'v popravilu', dve 'orng' plastični z aluminijastim steblom sta pa manjkali. Kaže, da so jih nekaj rabili veslači... V glavnem, Marjan predsednik je veslal z veslom za otroke, jaz pa z ta dolgim (za na palec) od tretnutno prevrnjene elanke - z obojim vleči jadrnice je kar dogodivščina.

Potem so veslači (ki so imeli prejšnji dan zadnjo tekmo, tisti dan pa potem 'pod skalco' zaključni piknik) vrnili zadevo in na koncu vse OK.

Race in tekma: Tokrat jih je bilo za dobrih 10 bark.

Veter od šibek do zmeren z nekaj osamljenimi močnejšimi sunki, ampak na tekmovalnem polju zelo zvrtinčeno (in zato na večini piha zelo spremenljivo).

Več o tem, ko bodo slike - v glavnem pa imajo rezerviran termin za še eno tekmo. Bomo videli - dan se zdaj neha že kar precej zgodaj...

Vreme

Za popoldne in noč napovedane padavine smo vzhodno od nas videli okrog 17.ure; na jezeru je pri Ribčevem lazu padla kakšna kaplja ali dve. Kot smo pričakovali (in upali - pri vremenu nikoli ne več čisto zagotovo).

Ko smo bili že davno gotovi (in vse do zadnje dlake pospravljeno) in sem se jaz spravil pofotkat tisti del poti okrog jezera, o katerem sem pisal v kolesarski temi, je bilo še vedno čisto lepo suho, čeprav je bil pogled čez jezero počasi kar romantično divji.

Del steze so zdaj nekaj štimali (lepotno poravnavanje, ki je bilo tam, kjer sem pogledal, čisto nepotrebno), tisti del, ki sem ga jaz vsako leto zložil nazaj skupaj pa praktično manjka.

Ko sem se okrog 18.ure vračal k cesti je pa že kapljalo in ko sem se peljal nazaj iz Uknca, ulilo. Ampak že pred Bledom sem bil iz tega in z zahoda se je pod oblaki že svetlilo. Žal za sliko od tam ni bilo primernega mesta, da bi ustavil.

Slike pa pridejo (fotkiča trenutno ni tu).

[Marjan Tomki]

31. 10. 2012

Vremenska napoved na morju: orkanski jugo (bili krepki valovi okrog Kamenjaka... - ampak to je v drugi temi).

Prejšnji teden sneg, v Ljubljani je še ležal. Gorenjska... tu pa tam na prisojnem krpice, na osojnem sneg.


Oblačni strop se pa proti zahodu trga - upamo...


Polje je kar zasneženo...


Ja, trga se!


Karavanke desno, Julijci levo - za zdaj res dobro kaže


Triglav in Rjavina


Vidi se, da tokrat ne vozim jaz.

Začuda v Bohinju v dolini popolnoma kopno.


Tistale meglica je skrbela, da se voda čez noč preveč ne ohladi...


Različna termoregulacija - različne sposobnosti pridejo prav...
V glavnem, jaz v kratkih hlačah in Tevah sem hudo uporaben. Najprej izvlečem kanu (ki je bil potopljen) ter privlečem plavajoči pomol do obale, ter na 'rampo' postavim deske, tako da ostali lahko gredo po kopnem.


Voda je bistveno toplejša od zraka (1-4 zrak, več kot deset voda). Deske na pomolu so bile še malo pomrznjene...


Tudi pri odvezovanju bark z boj pride moja 'toplokrvnost' prav - ena od boj je pod vodo in je torej treba vozle odvezovati z roko v vodi. Mnogim bi pri tej temperaturi roke ne zmogle več finih gibov.

En mali trik pri prenašanju bark:
Včasih smo držali krmo, ki je - mokra - drsela v rokah, zdaj takole zavežem v več krogov privezno vrv skozi prijemališča zadnje pripone in to je prav primeren ročaj za dviganje - tudi reže ne.


Barka brez balasta in jambora ima okrog 70-75 kg in eden od suhonogih prime za 'ročaj' s prejšnje slike, sprednji ročaj je pa poševnik in tega bodisi jaz po vodi spravim do 'kopenske posadke', bodisi potegnejo z vrvjo, da niso mokri v noge.
Zadeva spodaj na sliki je pa voziček, s katerim lahko Marko (Kavs, letošnji zmagovalec serije) sam izvleče barko iz vode in jo tudi v tem pelje v kombiju. Ampak iz vode gre tokrat lepše na roke.


Tole gre v popravilo - utegne biti - na tej in vsaj še eni barki - osmoza.


Štiri barke, štirje jambori, njihov balast - ena 'fura'.


Tudi sprati alge in ostalo, da se ne zasuši...


Skoraj tekoči trak - tamle snemajo z jambora flok, v katerem je tudi prva pripona, fantje na levi iz 'blagomix-a' jemljejo balast, druga dva zadaj odvijata jambor na naslednji...


Še slaba polovica na boji


Trenutek časa za nekaj slik naokrog - tudi tule v Bohinju se bo še malo razkadilo


Poleg treh fur po štirih gre nekaj bark na pot posebej - ena na strehi,


druga na prikolici
http://s7.mojalbum.com/17377167_17576998_20226674/mini-12-201206-in-dalje/20226674.jpg

Zdaj so vse pri obali - klapa v polnem zagonu.


Lenuhov ni videti - še najbližje sem temu trenutno jaz, ko sem privlekel, kar je bilo treba. Levo balast ven, v sredini ravno odvita prednja pripona, desno odvijanje vijakov, ki držijo jambor.


Na soncu je prijetno toplo


Nad Julijci se misli oblačnost čisto razkaditi


Da ne bom lenaril, domača naloga - pri zadnji visoki vodi je z mesta (pod skalco in iz velsaške proge) dvignilo in odneslo je dve boji, će že nimam kaj delati, lahko grem iskat in izvleč.


Tole je pa barikada oblakov na južnih Bohinjskih gorah, kamor jih tišči tisti jugo


V glavnem imamo srečo in tamle zgoraj stoji na mestu


En dober pogled na Komarčo - tamle pri desni na z snegom pokritem delu je prehod, in skoraj takoj za 'oglom' je Črno jezero, zadnje - ali prvo - od Triglavskih. Tudi po Pršivcu le malo snega


Proti Žagarjevemu grabnu, Komni in Bogatinu tudi nič več.


Da vidimo, kam gledamo - tistole tam zgoraj levo je Rjava skala, zgornja postaja žičnice na Vogel. Po jezeru piha, ampak jadra so že pospravljena.


Nad Julijci se je sčistilo in zdaj se tja vidi bolje - tu je moralo dobro mesti - tamle na vrhu Tošca so kar krepke opasti.


Naslednja fura - nekam bo treba zatlačiti še dva dodatna jambora... ampak prosim, ne v vlečni avto


Štiri barke, njihov balast, šest jamborov - le glej, kako boš vtikal, mladina, da ne zatakneš v avto


Še plavajoči pomol - najprej deske, iz katerih je zgornja površina.


Pomol napol 'brez hlač'




Vmes imel delo, da nisem mogel slikati vsega (vlečna služba in 'brodi po vodi'

V glavnem, da se pomol razdere, je treba odviti 16 vijakov in če je potem kdo, ki lahko caplja po vodi, se razdere ko keks.

Tole so rampe, ki so držale pomol zasidran in deske, po katerih se je po njih hodilo, v ozadju je pa že večji del razmotniran in zadnji plovec na tem, da ga izvlečemo.


Deske s pomola, nekaj uteži in jadra ene od bark, ki gre tudi posebej.


Pomol v kosih, zagnjavil sem, da zadnji plovec še pozira za posnetek.


'Tračnice za izvlečenje' so sicer tiste, ki držijo plovce skupaj. Preden sem na Veli Ravi videl in pomagal domačinom jeseni na roko izvleči nekaj bark iz vode za letno vzdrževanje, smo to nosili iz vode. Zdaj potisnem plavajoči stiropor na drogova, nato potiskam po njem in ko sila postane večja že dosežejo tudi tisti, ki jim ni treba v vodo. Ko je zadeva mokra, ni ravno lahka.


Drug zorni kot - levo so okviri, ki celo stvar držijo skupaj.


Slovo od kanuja za letos - in nekdo drug dobi malo fotkič v roke.




Moje najbrž letos zadnje umivanje nog v Bohinjskem jezeru


Kako je šel zadnji del pomola na prikolico skupaj s še eno barko, rajši nisem slikal. Tudi so malo prej, ko smo imeli vse naloženo, padle prve kaplje, ampak smo imeli potem še odpustek, da smo ne le razložili in pospravili, ampak tudi piknikov del opravili brez dežja.

Semle gre pa zadeva na zimsko spanje - če lepo pospravimo, ne vzame veliko prostora.


Tole je že skoraj prazno...


tale je bila na prečkah nad deskami in rampama
http://s7.mojalbum.com/17377167_17576998_20226690/mini-12-201206-in-dalje/20226690.jpg

Tetris - za tiste, ki še vejo, kaj je to


Pa ko že slikajo, dva oldtajmerja v dobrem stanju.


Kako na najmanj prostora spraviti tole


Takole.


Še pospraviti barko...




Krmilo prej


in potem...


in zdaj gre tudi tale spat za zimo


Plošče, na kateri se je potem peklo pa nisem utegnil slikati, ker je bilo treba jesti...

[Marjan Tomki]

Groza, ki se ni zgodila

Tule sem opisal, da naj bi turistična agencija pripeljala - recimo 100 - Rusov, ki bi jih bilo treba vsako uro novo skupino po 10 ali še malo več vsako v eni uri naučiti jadrat.

Kar je po mojih dosedanjih izkušnjah 'no go' že pri prvi skupini, kaj šele uro za uro vsako uro z novimi... - in o tem sem pred dogodkom na dolgo in široko 'cvilil' okrog vseh, za katere sem mislil, da bi pri tem lahko kaj spremenili.

Finec, ki je lastnik (ali direktor) tiste turistične agencije, je bil po vsem sodeč enkrat v prejšnjih letih povabljen na kakšno regato (kakšnega obrtnika, za kak rojstni dan - ne spomnim se, dogodkov je na desetine letno, ljudi na stotine...) in barka, voda in veter (in tu pa tam kak moj namig) so poskrbeli, da se je hitro in z užitkom peljal tako, da je čutil kako in zakaj barka pelje. Pa se je dogovoril z JK Bohinj, da tudi svoje turiste, ki jih pripelje v Slovenijo, pripelje v Bohinj na tako jadranje.

Izšlo se na srečo drugače, kot 15-20 na uro in 4 minute ali manj na jadralca, kot je najprej kazalo (glej prispevek na zgornji povezavi... ). Ne vem, ali se je mož sam še spomnil, kako je začel in koliko časa je rabil, ali pa je pomagalo moje cviljenje.

V glavnem, od oko 100 Rusov jih je šlo nekaj plezat pod skalco, nekaj veslat po jezeru, nekaj poskusit ujet kako ribo in jaz sem dobil le toliko Rusov, kolikor je bilo prostih jadrnic.

Skupni jezik

Da se da učiti, rabita učitelj in novinec skupni jezik. To ne pomeni le - recimo - angleškega jezika, ampak v tem primeru navtični angleški jezik. In če Anglež - ali v tem primeru Rus ali Rusinja - ne zna navtičnih izrazov v svojem jeziku, nič ne pomaga samo to, če jaz to znam.

Uvajanje navtičnega besednjaka

S še enim Marjanom (predsednik JK Bohinj) sva pripravila liste s sliko barke (Marjan je hrabro napisal angleška imena), s sliko kdo se kdaj komu izogiba, sliko boje in kdo tam daje vodo oziroma prostor, pa sliko jadralnega polja (štartna črta itn.), pa čase in signale štartne procedure.

Seveda so podobno - v ruskem jeziku in seveda cirilici - pripravili v agenciji, pa še prevajalko zraven, samo da ta tudi še nikoli ni jadrala ali vsaj bila na jadrnici .

Power point prezentacija klasik (na listih papirja)... in desno rešilni pasovi za vsak primer...

Trije, ki razpravljajo na sliki, niso bili tisti, ki naj bi zadeve razložili. Tista 'žrtev' sem bil jaz. Ja, še to, nikoli se nisem učil ruščine in še nikoli nisem bil v Rusiji.

Barka in njeni deli...

Štartna procedura, kot so si jo predstavljali

in nekaj risbic z manevri in izrazi (pripada, odpada od vetra, ostro v veter, z vetrom... ).

Kako se je izšlo

Treba se je bilo hitro naučiti še nekaj pomembnih besed:
- levo - ljevo, recimo krmilo na levo - rulj na ljevo, pa ljevi škot foka za levo škotino...
- krmilo desno - rulj na pravo itn.,
- naravnost - prjamo,
- močno - silno (koliko potegniti, kako močno piha veter...),
- šibko - slabo
Ne spomnim se več izrazov za potegni, popusti, spusti in tako naprej, verjetno sem poskušal različne besede iz Slo in drugih slovanskih jezikov, s katerimi sem že imel opravka, dokler niso pokimali in naredili prav, ampak zdaj že že pozabil. V glavnem s tem se je dalo povedati, kar sem rabil, ne da bi moral čakati prevajalko.

Če bi čakal njo, bi bilo kar nekaj trčenj...

Ker ni bila ena ura, ampak več kot dve in pol in je bil veter ravno pravšen (v začetku šibak, potem po malem pojačal - s tem se dobro znajdem, če lahko načrtujem, kdaj se začne pouk, imam pa praviloma tudi srečo, brez česar pri vremenu ne gre), so se po dobri uri že prav lepo lovili okrog boj in v glavnem tudi že vedeli, kdo se ima komu izogibati (RRS, ki temelji na pravilih za izogibanje trčenjem na morju).

V začetku ravno toliko vetra, da čutiš jadra...


Kdo prepozna tole barko?




Še vedno (za zdaj že kar pre)rahel veter


Še več - dobili so dober vtis tudi o tem, koliko še ne vedo, in o tem, da se je vsega tega mogoče naučiti, če jih bo le zanimalo in temu posvetijo potreben čas.

Tudi vreme je držalo, dokler smo rabili.

Od kod vse so bili

Od Ukrajine, Rusije, pa bog ve od kod iz Sibirije. Nekaj obrazov je čisto spominjalo na Mongole. Pri kom je pomagala Angleščina, nekdo iz Ukrajine je rekel, da razume velik del slovenskih izrazov (recimo potegni, popusti)...

V glavnem pestro in zanimivo. Mislim da so vsi rekli, da bodo še jadrali.

Dobro se je izšlo.

[Nikola T.]

Dobr si Marjan. In kot vidim še vedno tudi pozimi naokrog tekaš v opankah.
LP NT

[Marjan Tomki]

NT, žalostna novica - nakupil sem nekaj reči ob razprodaji v spodnji etaži hale A BTC - zapirajo namreč trgovino z navtičnimi oblačili, obutvijo in podobnim, kjer sem pogosto kaj kupil (in so bile vse zadeve, ki sem jih doslej tam kupil, dobre).

Kaže, da se zaradi krize se ni več pokrivala najemnina ipd.

Tako sem sicer pri razprodaji s popustom nakupil nekaj reči, ki bi jih sicer šel iskat, ko bi jih pač rabil (vključno s še enimi five fingers Vibram copati, v kakršnih me res lahko redno vidiš na kolesu...).

Ne vem, ali razprodaja še teče ali je bilo samo do novega leta... V glavnem, rajši bi, da bi se trgovina obdržala, kot pa da sem zdaj dobil nekaj reči ceneje.

Pohodnik iste firme nadstropje višje - tudi s po moje dobrimi zadevami - pa še bo.

[bolid]

Kdo prepozna tole barko?

malo se ji je ena številka odlepila pri registraciji, manjka številka 2

http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=11206

[Marjan Tomki]

Zčetek sezone 2013 za mini-12

Uvod

Jutri - sobota, 20.4. - se začne praktični del (da ne bo kdo spet o teoretikih) letošnje sezone mini-12.

Kupček načrtov se je izjalovilo (kolikor vem ni nekaj načrtovanih novih bark itn., poleg jezera 'pod skalco' ni več hiške 'stan' Turističnega društva Bohinj, v kateri smo nekaj let (v zameno za pomoč pri prireditvah) smeli hraniti jadra in drugo drobno opremo, pa še nekaj drugih zapletov zraven.

Upal sem, da bo plavajoči pomol lahko v vodi že na začetku meseca in vse barke pred drugim četrtkom v aprilu (potem bi bilo mogoče tam narediti srečanje morjeplovcev), pa smo celo morali preložiti prvo letošnjo tekmo s konca aprila na začetek maja...

Jutri gre predvidoma v vodo plavajoči pomol in barke mini-12

Ne glede na to (in na predvidene padavine) jutri namočim noge (in verjetno malo tudi hlače) v Bohinjsko jezero.

Skoraj gotovo bo še kup zapletov, upam da bomo uspeli opraviti z njimi. Če bo vse po sreči, čez nekaj dni tudi fotke.

[Marjan Tomki]

Plavajoči pomol in prvih 13 bark mini-12 spet na Bohinjskem jezeru

Uvod

V soboto, 20.4.2013 se nas je dobilo - nisem štel čisto koliko. V glavnem, po zaslugi Ninje smo bili ljudje -
(in dobil sem vtis, da se je ves dan ni dalo ustaviti... - 'Primorc' je rekel, ni ime Nina, ampak vzdevek Ninja in kaže, da ustreza)

Ena od najlepših novic je bila, da se je Luka 'Primorc', ki je na zadnji lanski tekmi manjkal zaradi hude poškodbe nekje v Skandinaviji (in vseeno bil lani na koncu skupno drugi), solidno (s pomočjo zdravnikov) zložil nazaj skupaj. Tule mislim da je tudi on za pogon plavajočemu pomolu.


Če bo to še naprej OK mislim da se bo letos Marko (ki letos hrani prehodni pokal in je nanj doslej zapisan dvakrat) moral malo potruditi, da se vpiše tretjič (po tretjem vpisu ga dobiš v trajno last - jaz sem vpisan enkrat). Kolikor poznam Marka mu bo še malo konkurence čisto dobro delo - brez tega bi mu utegnilo postati toliko dolgčas, da bi se s tekme utegnil preseliti med sodnike.

Moj 'prirojeno-vgrajeni-neopren' tj. to, da me brodene po za večino mrzli vodi in podobno ne moti, je spet prišel prav.


Snega takrat - mogoče 100 m proč - v senci 'pod skalco'...

(Te štiri je 'pofotkal' Miro)

Začetno stanje

Ob in na obali okrog devete ure še vse prazno



Trobentice in sneg - tam je bila še zelo zgodnja pomlad.

Plavajoči pomol

Takole smo ga lani shranili zadnji dan oktobra, tako nekako nas je srečno pričakal.


Za začetek še od lani 'pofaulan'

Lani je nekdo odvezal eno od vrvi, ki na krepko v breg zabite kline sidrajo pomol tako, da lahko 'diha' s spremembami višine vodne gladine. Močan veter ga je zasukal za 90°C in ga potisnil na obalo.

Ko smo ga lani po tem našli, je voda že nekoliko upadla in ko smo ga na silo - v vodi dvigniti sestavljenega ne bi šlo - zasukali nazaj, je enega od L profilov zvilo in nekaj cm zraven utora za povezovalni profil celo pretrgalo.

Pred letošnjo vrnitvijo v vodo smo to nameravali poravnati in zavariti poškodbo, pa se je izkazalo, da se je 'odgovorna oseba za varilni aparat' pozabila dogovoriti zanj in... kaj pa zdaj?

Manjša panika, potem pa se je izkazalo, da ima Robi - tudi član kluba, ki tudi ni prav daleč doma - primeren varilnik in tudi zna ravnati z njim (takih, ki znajo, je bilo v klapi več, ampak 'bez alata nema zanata' in 'še posebej če si ženin, brez 'onega' ne hodi na svatbo'...).

Poravnano, zavarjeno (po blatu se vidi, kako globoko v blato je nasedel pomol takrat, ko smo poškodovali ta ogel, kamen zraven pa je prišel prav, ko je bilo treba z vara potolči žlindro).



Tile dve fotki sta pa v čast Murphy-ju - ampak o tem več malo nižje.

Pa s pomolom na pot

Prikolica za prevoz štirih bark z jambori in balastom vred (in vse skupaj pod 750 kg, tako da gre na tretjo tablico - spet trikrat hura za Franceta za načrt in izvedbo) se je spet izkazala tudi pri prevozu sestavnih delov plavajočega pomola in kanuja - od lesa za po vrhu mimo železja do vseh treh plovcev.

Tule gre 'na krov prikolice' les za platformo plavajočega pomola.

In kot sem zapisal, Ninje se ni dalo ustaviti. Tisti, ki bi imel ženo samo poleg štedilnika... no ja... hm... V glavnem, v tejle klapi ni videti, da bi se kdo bal sposobnih žensk.


Pa v vodo z njim

Pomol je sestavljen iz treh velikih kosov stiropora (oziroma temu podobnega materiala, ki se pa ne napoji z vodo), na katerih sedi kovinsko ogrodje, tega pa potem na dveh robovih povezujeta dva recimo 10x5cm pravokotna profila.

Ta dva profila zadnjih nekaj let uporabimo tudi za drčo za spuščanje v vodi in vlečenje iz nje. Postaviš profila tako, da lahko stiropor postaviš nanju še na suhem, del pa sega v vodi. Na stiropor štirje lepo postavimo kovinski okvir, potem pa ostali to potisnejo, jaz pa odvlečem v vodo. Gre ko keks, pa še samo eden je potrebno, da brodi po vodi.


Meni se je zdelo, da smo imeli v desetih, petnajstih minutah vse tri v vodi.

Sestavljanje plavajočega pomola na vodi

Za amaterje je često težavno ujeti tista dva profila skozi utor vseh treh pontonov, ampak pri tem sem bil amater pred tremi leti - ko nas je kup dobro mislečih plezalo po pontonih in tlačilo to sem, ono tja.

Vtakniti profila v utor na prvem ni problem, ujeti potem v drugega pa zna biti. Pa nič več amater ali ne, tokrat je bil problem. Najprej je bilo nekaj govora o nerodah (to sem jaz godrnjal o sebi), potem je poskusil še kdo drug - in pri tem sem ugotovil, da je zvar zožil utor za profil.

Pol milimetra...


Pila... nič pila. Zadeva je bila pretrda za pilo - poskusili smo s tremi različnimi. Predsednik - še en Marjan - je rekel, da se je zadeva po vsem sodeč po varjenju nekako zakalila - in prišel na idejo, da bi človek potem morda lahko kaj naredil s kladivom. Držaj prvega kladiva tega ni prenesel, drugo kladivo v predsednikovih rokah se je izkazalo in v naslednjih 5-10 minutah sta profila bila na mestu, pontoni 'na uč' razporejeni na enake razdalje po profilih (izšlo se je na en prst - debelino, ne dolžino - natančno) in priviti vijaki, ki držijo profil v pontonih na mestu.

Še ploščad...

Lesena ploščad na vrhu - ki varuje stiropor in nas pred padanjem v vodo v prostor med pontoni sestavimo iz nečesa, kar je med letvami, morali in plohi - pojma nimam, kako se temu res reče.

Les so nama, ki sva bila na plavajočem pomolu prinašali in podajali tako hitro, da sva komaj utegnila sproti polagati (in pribiti nazaj kak distančnik, da so bile vmes potrebne reže za sušenje po dežju itn. .

Pri spravljanju lesenih delov na pontone se je bilo tudi treba motati skozi neko vejevje bližnjega drevesa, ki je običajno - če ne stojiš tam na pomolu ravno ob visoki vodi - izven dosega, tokrat mi je ena, ki je nisem hotel odlomiti, za spomin dala prasko na plešo. Tu bi malo več las prišlo prav...

Zdaj pa na mesto z njim

Ploščad - in polovica tistih nekaj sto metrov...

Ni čisto 'idealno črnogorsko delo' (za tega bi bilo mogoče treba ležati)


Cilj je pred nama - in tu so že prve barke, jambori...


Bojni posvet - to je kot trajekt, treba bo s tisto stranjo k obali, kamor pridejo 'rampe'


Torej obrat za 180° - jaz bi zabredel in obrnil na roko pri obali, ampak prevlada, da bova kar na vesla.


Bila je precej visoka voda, veter je k obali prinesel kup nekakega žaganja, da se ni videlo niti vodne gladine, kaj šele dna. Zagnano ugibanje, kje so zabiti klini (ki jih često zasuje pesek, ki ga ob neurjih prinese voda z obale) sem končal s tem, da sem z malo poskušanja lepo čutil oba klina pod sandali, ko sem malo brodil po vodi.

S presenetljivo malo težav smo k pomolu pridržali obe 'rampi' in v utor namestili - na roko, brez napora in brez kladiva - cevi, ki omogočata, da se pomol ob 'rampah' lahko dviga in spušča z gladino, ne more ga pa zavrteti okrog navpične osi (če ga kdo ne odveže od sidrnih klinov). Presneto lepo in dobro narejeno - France (načrt in dogovor za izdelavo pri Koritniku iz Domžal oziroma Depale vasi) je 'frajer'. Pa omenjeni Koritnik - po tem pomolu sodeč - kot kaže tudi.

Še privežem na sidrne kline ter privijemo žično vrv na smreko na obali, položimo letvice na rampo za 'udoben' pristop na pomol


pa še letve za 'bokobrane' pomola ob strani, pa je delovno mesto za sestavljanje bark je nared.

Barke

Priprave

Že med tem, ko smo sestavljali pomol, je nekdo (mislim da France) šel iskat floke (v njih je premčna pripona - če pomnim prav, bi lahko bil slovenski izraz zanjo napona, za zadnjo pa zatega) v hiško, ki je lani stala blizu ceste na robu prireditvenega prostora 'Pod skalco', zdaj pa je zaradi spora okrog denacionalizacije v kampu Danica v Bohinjski Bistrici.



Tudi tam blizu je bilo še nekaj snega


Malo manj ko tekoči trak

Jaz sem imel toliko dela z raznim brodenjem po vodi, da nisem uspel dobro videti, kdo so bile te žrtve, ampak Miro, predsednik in - kako jima je že ime, tretji in četrti 'žrtvi', tristo zmajev - mislim da so prinesli večino bark do obale.

Istočasno je nekaj težakov (ne po značaju) posortiralo balast


in ga pritovorilo na pomol, pa po naslednjega.


Že jaz sem imel v nedeljo soliden 'muskel fiber' tod in tam in še kje, pa so me razen za v vodo kar malo 'šparali'.

France, ki ga včasih vseeno malo zeza kolčna proteza, je šef za montažo flokov (s premčno pripono) na jambore.


Tone zajema sapo, ostali po naslednji tovor...


Dotedanji ročaj za dviganje pri krmi spet postaja privezna vrv


Dokler je barka brez balasta, na vodi leže takole.


Ko je tistih dobrih 100 kg svinca na mestu, pa takole


Tri delovna mesta, nekaj bark v vodo, k pomolu z njimi in balast vanje, potem tri barke vsako na svojo stran, pa kateri jambor že paše (za nekatere smo celo vedeli). Pripeti ali priviti flok s prvo pripono na premec, napeljati vrv za napenjanje zadnje pripone v škripce na krmi, nato dvig jambora in posaditev na tista dva vijaka in priviti.


Hm, ja, jaz bi pred tem še zategnil matice, ki držijo vijak ob utor v palubi in skrbijo - če je vse v redu, da se vijak ne bi mogel začeti obračati, ko zateguješ nosilec jambora in bočnih pripon. Tako pa na nekaterih smo, na nekaterih nis(m)o - še bo zanimivo.

Ko je ena 'runda' gotova, še 'poštimamo', kam gre kakšna dvižnica, pa vrvica poševnika in za zvijanje floka (tudi tu vsaj na kakšni barki kdo pozabil - zanimivo bo pred prvo tekmo), potem 'dekca' - krovnica, ki skrbi, da dež do vrha ne zalije barke...


in Marko (lanski skupni zmagovalec) je tokrat - ne samo ampak tudi - v kanuju vlečna služba za spravljanje sestavljenih bark na bojo.


Trenutek odmora pred naslednjo 'rundo'


Nina se ne ustavi. Ko gre v vodo nova runda in balast vanjo, po naslednji jambor - in potem bo privila matice na podstavku in potegnila vrv zadnje pripone v še eno barko.


Med vsem tem krepko zaposleni Miro utegne pripeljati še svojo barko iz Studorja, pojavi se tudi Niko, ki je pripeljal 'osmico', ki je prezimila pri njem v Zasavju.

Zadnjo 'rundo' na bojo odpelje predsednik - Marko je dobil nalogo, da 'požene' roštilj.

Po sezoni bomo po vsem sodeč lahko - teoretično, bo kdo spet zapisal - dokumentirali eno odpravo osmoze - letos še ni, razen bunkic je barka tako nedolžno gladka, da Miro nekako še ni hotel 'razkopati'... In žal je potrjeno osmoza. K navodilom za 'zdravljenje osmoze' pa pride - če še ni, če pa že je pa veliko, rdeče in poudarjeno': nosi očala - ali magari potapljaško masko - ko prediraš mehurček, če ga le malo sumiš na osmozo. Kislina v oko je vse prej kot 'blažev žegen'.

Fešta

Slike lepo pripravljene mize tokrat ne bo, ker je vsaka 'peka' izginila prej, preden sem utegnil slikati...


Luknje v želodcu od celodnevnega dela smo končno tudi napolnili - moj zajtrk je bil ena hruška in liter mleka, mislim - in zdaj je bil roštilj edinstven. Dva 'kuharja' - en odličen je bil Marko, drugi lakota, za katero pregovor pravi, da je najboljši kuhar. Ta dva v timu... mljask.

Tudi piva se je našlo, pa tudi kaj zame, čeprav tokrat ni šel nihče po 'Bohinjsko belo' niti k kakemu sosedu s kravo niti na mlekomat v Bohinjsko Bistrico.

Vrnitev in naslednji dan

V Bohinj me je pripeljal France, nazaj sem pa peljal jaz, to pride prav, da je lahko on popil nekaj piv.

Nedelja pa v razmehčavanju 'muskelfibra'...
'Bohinjci' Miro, 'Primorc'... , ki sem jim izročil svoj - edini trenutno znani - izvod ključev (so rekli, da bodo spet malo razmnožili') pa so danes (včeraj?) že bili vsaj malo na vodi, kot so obljubili.

Svoje ključe pa še čakam...

Edit1: Ena slika je bila narobe in slika Ninje z jamborom je manjkala, pa še kaka črka in poudarek. Poštimano.
Edit2: Še eni sliki je manjkal zaključni oglati oklepaj, in "Primorc" je rekel, da Nina ni ime, ampak je Ninja vzdevek. Dober vzdevek.

[Marjan Tomki]

Zdaj zgoraj tudi fotke.

[Marchi]

Dober veter in veliko poslušnih "Rusov"!
Pa kaj se na nas spomni, da končno izpeljemo eno regato. Mogoče kakšen "neumen" dan med tednom popoldne, ker vikendi se nevarno polnijo z raznorazno vsebino in nas boš težko skupaj zbobnal.