Srečko in Olga Pust

[ECHO]

A boš prosil spet tu objavil če bo še kaj podobnega?
Marsikdo bi rad šel, pa se ne ve...

Bom Rok-11. Tudi JK Novo Mesto ima vsake toliko zanimiva predavanja.

Tudi jaz sem bil na predavanju, ampak ob nesrečnem brodolomu so mi manjkale njune druge konkretne jadralske dohodivščine in izkušnje. Vetrovi, navigacija, tokovi, hitrost in čas potovanja od ene do druge destinacije, kakšni drugi zapleti.
Srečo je odličen jadralec, ampak kot predavatelj ....?!?
Olga je pa druga zgodba. Marsikaj smo izvedeli o Polineziji in Indoneziji.

Brez zamere...to je samo moje subjektivno mnenje, vsekakor pa je vredno tudi druženje z ljudmi, ki so prejadrali svet.

[ECHO]

Za zdaj je še v spominu, saj je bilo šele včeraj...

Sicer sem pa hotel izvedeti, ker je včasih 'galama' čez moje 'proste spise'.

Ti samo piši Marjan, vedno je zanimivo brati, če pa koga ne zanima naj preskoči.
Od viška znanja, glava ne boli

[Rok-11]

...Tudi jaz sem bil na predavanju, ampak ob nesrečnem brodolomu so mi manjkale njune druge konkretne jadralske dohodivščine in izkušnje. Vetrovi, navigacija, tokovi, hitrost in čas potovanja od ene do druge destinacije, kakšni drugi zapleti.
Srečo je odličen jadralec, ampak ...

Heh... se strinjam!
To je tudi meni manjkalo.

O Polineziji in ljudeh tam vem kar precej že iz drugih virov, ki ne bi mogli podati takšnih direkt jadralskih izkušenj, kot Pusta... tako da... škoda.
Ampak najbrž bo pa drugič več takšnega.

[ECHO]

Mislim, da bo današnje srečanje in predavanje Herona precej bolj eksplicitno in poučno.

[Marjan Tomki]

Tole je vse po spominu, torej dvakrat velja moj 'podpis'.

Srečko: Varnost na barki

Za začetek, Srečko Pust je po vsem sodeč inženir, in tako ne more iz svoje kože tako, kar zadeva pripravo barke na daljno plovbo kot na vse, kar bi pri tem lahko šlo narobe. Tako je poleg vsakega preboja trupa (ventili...) primeren čep in tako naprej.

Pitna voda in tako naprej...

Za koga bo presenetljivo, da je začel z oskrbo z z vodo. Ampak močno si ne želite, da bi barko, s katero izplovete recimo iz Paname proti Havajem, Tuamotu ali Novi Zelandiji, kdo našel na morju in na njej trupla tistih, ki bi na njej sredi morja vode preminuli od žeje.

Torej watermaker (desalinizator), energija zanj, dva ločena tanka za vodo (če pride do preboja ob poškodbi - ali kontaminacije - enega, da ne sesuje vseh...), nujna zaloga posebej (za 14 dni?) in še posebna nujna zaloga na rešilnem splavu - in redundanca - da vedno lahko kaj drugega, če nekaj crkne - na več ali manj vsem, vključno z elektriko za watermaker in ostalo...

Tako so viri električne energije standardni in dodatni alternator na ladijskem motorju, motorni (ne spomnim se ali dizelski ali bencinski) in vetrni generator, za sončne celice pa se ne spomnim, da bi bile omenjene.

O tem bi se bilo mogoče pogovarjati, ampak o tem ga bo treba vprašati morda kdaj drugič - (in po tem, ko preberem tudi knjigi).

Potem hrana in hladilniki - tudi pod točko varnost... Zastrupitev s hrano, ki postane neuporabna zaradi crknjenega hladilnika definitivno pride pod to točko...
Elektronika itn. itn.

Če pomnim prav, dve različni sprejemnooddajni radijski postaji (ena VHF z DSC in možnostjo za digitalno pošiljanje info o položaju itn. pri MayDay, druga verjetno radioamaterska, ampak nisem vprašal), satelitski telefon, EPIRB.

Ploter z elektronskimi kartami, radar (elektronske karte večkrat niso točne in tam radar lepo pokaže, za koliko je zamaknjena elektronska karta - zato je po njegovem veliko koristnejši kot za odkrivanje ladij) in elektronska kartografija še na dveh ali treh računalnikih.

Omenil je, da mu je radar prišel prav tudi pri ocenjevanju slabega vremena za obzorjem, ampak ni mi padlo na pamet vprašati, kako se to dela; poznam radarsko sliko padavin ampak ne vem, kako standardni radar porabiš za kaj temu podobnega.

Več načinov za pridobivanje podatkov o vremenu - ne spomnim se podrobnosti - ampak vsem dotedanjem potepanju je bil najbrž ravno zaradi zelo vestnega načrtovanja poti in spremljanja vremena zelo malokrat na vetru nad 30 vozlov.

Omenjal sem kup redundance... Recimo, imel je tudi veternega avtopilota, ampak ga je imel v mislih bolj kot zasilno krmilo v primeru, da crkne običajno (ali če bi bilo kaj hudo resno narobe z vsemi viri elektrike, ki poganjajo običajnega avtopilota).

To seveda ni vse, kar je povedal, ampak le nekaj tega, kar sem si zapomnil.

Priprava za primer zapustitve barke

Kako bi slovensko imenovali 'grab bag', nepremočljivo torbo/vrečo za zapustitev barke, še nismo 'pogruntali'. Mislim, da so imeli dve - eno stalno pripravljeno (dokumenti in podobna razmeroma stalna vsebina) in drugo, ki se sproti dopolnjuje - ampak tu ne bom poskusil ponoviti seznamov, kaj so imeli v kateri.

Mislim, da je dokumentacija, ki sta jo s prvo vrečo rešila z barke, hudo prav prišla, ko je bilo treba kasneje urejati zadeve (z zavarovalnico?).

Rekel je tudi, da je bistveno imeti rešilni splav na krovu pri roki in ne kje spodaj, saj se sicer zlahka zgodi, da enostavno ne moreš več do njega.
Potopitev jadrnice Ciao

Bilo je valovito morje - mislim da je bilo omenjeno 2 m valov - ampak brez posebno močnega vetra, ko je Srečko slišal/čutil udarec, ki mu je sledil čuden zvok - škripanje, mletje - in krmilno kolo se ni več premikalo.

Odprl je pokrov, pod katerim je (običajno) os, na katero natakneš pomožno krmilo - in tam osi ni bilo. Dvignil Olgo, ki je ali spala ali se odpravila spat (ne jamčim za vrstni red), pogledal če trup kje pušča - in ni našel znakov vdora vode - in potem spodaj, kjer je mehanizem krmila videl, da je udarec sesul zgornji ležaj krmila tako, da je to zdrsnilo po osi za 10-20 cm nižje in obviselo na ročicah avtopilota in še nečesa (če se spomnim, bom napisal).

Srečko je rekel, da domneva, da je val dvignil Ciao tako, da je kobilica šla čez tisto, ob kar so zadeli, in jo za tem spustil tako, da je krmilo zviška zadelo tisto karkoli že.

Mislim, da je takrat že tudi poklical na pomoč po obeh radijskih postajah (ni pa sprižil EPIRB). Prva od jadrnic iz ARC je bila v bližini že v pol ure, uri...

Na prvi pogled ni bilo videti nič kritičnega - komaj kaj vode ob osi krmila, krmilo za 10-20 cm pod običajno lego na tistih ročicah. Kot razumem, se tistih ročic tudi ni dalo sneti ali kaj podobnega, da bi krmilo izpadlo in bi pač rutinsko zabila čep v luknjo in potem kaj za improvizirano krmilo - znani triki...

Problem je bil, da je zibanje na valovih zdaj le v eni točki vpeto krmilo nihalo sem in tja in je pri tem na zelo kratki ročici navor tako velik, da je začnjal popuščati material trupa v kolobarju okoli spodnjega ležaja osi krmila.

Ko je to postajalo načeto, je začelo to gibanje biti večje in postopno je enostavno odprlo trup v kolobarju okrog spodnjega ležaja krmila, ampak cela stvar ni hotela odpasti, da bi dobil kakšno razmeroma pravilno luknjo, ki bi se jo dalo poskusiti zamašiti.

Takrat verjetno tudi ne bi bilo več varno poskusiti odviti omenjene ročice, da bi odvrgel krmilo tudi če bi bilo to sicer mogoče, saj bi silovito premikanje osi zaradi valov, ki je zlahka še ujelo in zdrobila kako roko...

Ko je voda začela vdirati, sta črpala na vse načine (od električnih črpalk do veder), poskusili so vleči (40 morskih milj no najbližjega otoka) in ko je zalilo akumulatorje in motorni prostor, je bilo jasno, da barke ne bo mogoče obdržati na površini.

V napihljivi čoln, ki je bil na palubi, sta zložila še, kar jima je padlo v glavo (nekatera oblačila, knjige...) in barka, ki je prišča na pomoč, je to lepo ujela. Ko je bilo videti, a Ciao ne bo več dolgo, je Srečko rekel, da če že barka gre in če rešilni splav že imata, ga lahko tudi porabita, ker drugače tudi ne bo novene koristi več od njega.

Povedal je tudi, da ni bilo nobene panične reakcije - res je sicer, da je od poškodbe krmila do potopitve minilo precej ur, ampak to najbrž pomeni dobro vnaprej premiščljene - in morda tudi uvežbane - postopke.

[Marjan Tomki]

Olga: Zanimivi kraji, običaji, jedi...

Njun namen je spoznavati svet in vtakniti nos v vse konce, ki ju zanimajo, zato je bil poudarek na tem.

Jadranje je bolj način, kako lepo tja priti in se pri tem dobro imeti, kot kaj drugega. Enostavno nista imela za cilj kakih jadralskih dosežkov, zato tudi o jadralski plati ni bilo toliko govora, kot sta morda Rok in Echo pričakovala, ampak tega dela predavanja ne bi uspel ponoviti tudi, če bi hotel.

Bilo pa je precej tudi o tem, kako najdeš kaj užitnega pri oskrbi, pa da kako pogruntaš, katera lokalna hrana se kako pripravi in za kaj prav pride in s čim gre skupaj...

In veliko o ljudeh in krajih...

Srečko: bilo je potrebno postati praktični strokovnjak za medčloveške odnose

Ko je ARC flota plula dalje, sta bila na nekaj barkah, in pri tem se je bilo treba spoznati in se po možnosti vključiti v različne male skupnosti - ki so se tudi spreminjale, nastajale, razpadale...

Pa vemo, kako je pomembno, da se ljudje, ki so skupaj na majhnem prostroru, dovolj dobro razumejo in tudi, kako mnogo ljudi spregleda pomembnost te plati.

Zgodbe so bile zanimive - čeprav, kot je napisal Echo, Srečko najbrž ni hudo dober predavatelj. Ima pa kaj povedati...

Srečko: naslednja barka

Ko je iskal, kakšna bi bila najboljša in še dostopna barka za njuno naslednjo, se je pokazalo, da kar enaka kot Ciao. Našla sta eno, ki je za eno leto mlajša.

Bo pa vpetje krmila spremenjeno tako, da tudi, če kaj spet razsuje zgornji ležaj, krmilo ne bi smelo več pasti dol in obviseti na ročkah vpeto eni točki, da bi podoben dogodek ne smel biti več možen.

Na skici je bilo definitivno videti bolje kot prejšnja rešitev.

Edit: dodal kasneje, če koga zanima

Morda zanimive povezave

• http://blog.mailasail.com/issa - Ciao - Position map - sled potovanj
• http://sailboatdata.com/viewrecord.asp?class_id=6125 - podatki o tem tipu jadrnice (zame je bilo zanimivo tudi, da je en od dveh snovalcev Peter Norlin, ki je zdaj eden od glavnih izdelovalcev mini-12)
• http://forums.sailinganarchy.com/index. ... pic=143568 - debata o potopitvi Ciao na Sailing Anarchy
• http://www.boatdesign.net/forums/sailbo ... 552-3.html - debata na boatdesign o primernosti sodobnih serijskih jadrnic (cruiser racers) za daljšo plovbo po odprtem morju (extended blue water cruising)

[plankton]

Imel sem regatno jadrnico brez skega, ubogala je krmilo in krmarja kot priden kuža. Včasih sem pogosto spustil jadra takoj za vhodom v marino in "za trening" vplul v marino samo z vetrom in inercijo. Z krmo je tudi šla kot po tirih.

Na odprtem morju (več kot 50nm od obalnega pasa), posebej na oceanu kje se pluje dan-noč, pa bi si želel jadrnico z vsaj eno tretinskim skegom, ki krmilo dobro utrdi (v tretjo točko kot je napisal NT), je pa znano da sve prave "Bluewaterice" imajo skeg vsaj do 2/3 krmila, največkrat čez celega, ki zaščiti krmilo od udarcev amak tudi omogoči krmarjenje če se na krmilo (skeg) obesijo in zapletejo vrvi, mreže... Če barka udari z krmilom v skale (pri slabem sidranju) se krmilo brez skega zna tudi samo zvit, in nastanejo nevšečnosti.


Ni mi jasno kako po tej izkušnji gresta spet na enako jadrnico?
Sweden 45 je lepa in draga performance kruzerica, ni pa oceanka.

Moja 9m lupinica ima full skeg, ne uboga v plovbi z krmo, ni važno, itak se kruzerji najraje vežemo premcem. (prednosti - zasebnost, dostop do morja, lažje vplutje pri močnem vetru ali ko si sam)

[Marjan Tomki]

...

Ni mi jasno kako po tej izkušnji gresta spet na enako jadrnico?
Sweden 45 je lepa in draga performance kruzerica, ni pa oceanka.

Srečko je rekel, da sta po potopitvi Ciao zelo temeljito pogledala vse, kar bi bilo dosegljivo in kakorkoli je gledal, mu je spet prišla kot najprimernejša enaka barka.

Trup

Cialo se je pravzaprav zelo dobro izkazala glede na obremenitve, ki jim jih je bila izpostavljena. Lupina je držala brez puščanja po udarcu, ki je odlomil zgornji ležaj osi krmila in njegovo ležišče, in potem je to pri nihanju na valovih nekaj ur držalo krmilo vpeto le v eni točki, preden se je trup razlaminiral v kolobarju okrog te točke in je tam lahko začela vdirati voda tako, da je ni bilo mogoče učinkovito ustavljati.

Vse to kaže, da je lupina zelo zelo dobro narejena.

Vodonepropustne pregrade

Ugibam, da zaradi bistveno višje cene jadrnice, opremljene z vodonepropustnimi pregradami, enostavno niso bile dosegljive, pa se je spet vrnil na najboljšo od dosegljivih - in izpadlo je, da je dobil isti izid, kot ko sta izbirala prvič.

Drugačno vpetje krmila

Kot je Srečko opisal, je bilo pri Cialo vpetje krmila optimirano za hitro montažo, torej za zniževanje stroškov montaže. To, kar se je zgodilo, kaže da projektantom ni padlo na kraj pameti.

Kolikor se spomnim slike (najdem je pa ne) in opisa, bo sedaj os krmila podprta (v svojem laminatu?) do mesta, kjer je na osi ročica avtopilota - tako da če udarec zgoraj odlomi zgornji ležaj, krmilo na osi ne bo zdrsnilo navzdol več kot za največ nekaj cm, in po tem, kar je povedal in po sliki sodeč bi cela reč morala ne le zdržati podoben udarec brez večje oslabitve trupa in brez večjega vdora vode, ampak bi moralo kljub odlomitvi zgornjega ležaja zdaj biti možno krmarjenje s pomožnim rudom.

In s to spremembo Srečko meni, da je ta tip jadrnice spet najboljša izbira.

[marenostrum]

Vidim da imaš veliko znanja in izkušenj na jadrnicah in dolgi plovbi Marjan Tomki. Ker nameravam presedlat med rjuhare kot tuki praute, bi me zanimalo kar nekaj iz tvojih iskušnj. se mogoče lahko dobiva kje na kavi na klepet. Doma pa sva kar blizu en druzga.

lp

[Marjan Tomki]

(Vsaj za zdaj še) napačen vtis o izkušnjah na dolgi plovbi...

Pogovarjal pa sem se s tistimi, ki imajo take izkušnje, in imam ravno dovolj znanja, da jih razumem in da so se oni pripravljeni pogovarjati z mano.

Ne jaz, Srečko Pust je tisti, ki je tu razložil, kako in zakaj je spet izbral enako - jaz sem samo poslušal, tu pa tam kaj vprašal in tu napisal, kar sem si zapomnil.

In nekaj (precej, tudi precej tehničega) prebral in to praviloma spet predebatiral s kom, ki ve več in ima take izkušnje... In tisti me v glavnem niso 'nap..dili', da nisem razumel prav.

In da se mi napisati tako zbrane vtise, kar se komu, ki bi to razumel bolje, ne da. Seveda se pa da pogovarjati in mi bo v veselje.

[mirante]

Jadrnice imajo po navadi že tik nad spodnjim ležajem varovalo, ki preprečuje, da bi se os krmila spustila navzdol in se potem izmuznila iz zgornjega ležaja. Čudno, da švedske barke tega nimajo tako narejenega.
Na moji barki je poleg varovalne objemke nad spodnjim ležajem skozi os krmila privit še varovalni vijak, ki sega preko nosilca in ojačitve spodnjega ležaja krmila.
Dilema skeg ali prosto krmilo je dolga zgodba med oceanskimi jadralci in vsaka rešitev ima svoje prednosti in slabosti. Večino slabosti samostojnega krmila na dolge proge so odpravili sodobni zanesljivi in varčni avtopiloti, ki preprečujejo, da bi tudi v vzvalovanem morju barka kaj dosti uhajala iz smeri.
Šterk mi je pred leti svetoval, naj na barko namontiram skeg, saj bom sicer na oceanu v valovih preveč slalomiral. Po nekaj letih oceanskih izkušenj imam še vedno raje odzivno barko, ki jo omogoča dolgo in ozko krmilo brez skega.
Glede varnosti pred na pol potopljenimi objekti, pa so moje izkušnje, da so najbolj izpostavljeni premec in boki barke, zato je pomembno, da je premec ojačan in da je v notranjosti prvi meter barke pod vodno linijo neprodušno zaprt, da ne pride do vdora vode v primeru luknje v premcu.
Naslednja stvar, ki je na udaru hlodov je kobilica, kadar barka hlod zajaha. Da plavajoča ovira pride mimo trupa barke in kobilice direktno do krmila, moraš pa imeti zares zelo zelo veliko smolo. Seveda to velja le pri jadrnicah z enim krmilom v osi barke.
Tudi ribiške mreže so se mi doslej ponavadi zapletle le okoli kobilce ali pa propelerja. Krmilo se je ponavadi kar samo rešilo iz mreže

[Rok-11]

Jadrnice imajo po navadi že tik nad spodnjim ležajem varovalo, ki preprečuje, da bi se os krmila spustila navzdol in se potem izmuznila iz zgornjega ležaja. Čudno, da švedske barke tega nimajo tako narejenega.
Na moji barki je poleg varovalne objemke nad spodnjim ležajem skozi os krmila privit še varovalni vijak, ki sega preko nosilca in ojačitve spodnjega ležaja krmila...

Kolikor sem razumel g. Pusta je tudi njegova barka imela varovano os - in sicer v zgornjem ležaju s tremi vijaki - ki pa jih je udarec s krmilom navzdol zdrobil oz. onesposobil. Samo zaradi tega je os potem lahko izpadla iz zgornjega ležaja.

Pri novi naj bi to rešili še z dodatno opremo - nekakšna "prirobnica" na osi nad zgornjim ležajem, ki popolnoma onemogoča zdrs krmilne osi navzdol.

[burjovc]

Sam menim, da so se v zadnjem postu omenjeni vijaki preprosto razrahljali.
V trenutku, ko je krmilo padlo navzdol in so ga zadržali zgolj prenosi s krmilnega kolesa in avtopilota pa se je začutil udarec.
Srečo ni omenil, pa tudi na načrtu zgornjega vpetja krmila, kateri je bil prikazan na predavanju, nisem opazil nobenih varoval proti odvitju vijakov.
Nenazadnje, ob stalnih sunkih, vibracijah in ostalem čemur je izpostavljeno krmilo, bi tovrstno varovanje moralo biti stvar redne kontrole - enako kot olje v motorju.
Tudi izboljšava vpetja, kot jo je omenil g. Pust, ne pomeni, da se potem lahko na kontrolo kar pozabi.

[mirante]

Tudi meni se zdi, da je vzrok za okvaro krmila lahko v obrabi materiala.
Iz skice vpetja krmila, ki jo je Srečo pokazal na predavanju, si lahko le mislim, da je konstruktor krmila naredil dokaj zapleten sistem ležajev v želji, da bi se krmilo čim lažje obračalo.
Pogosto se izkaže, da bolj kot je sistem zapleten, več je možnosti, da se kaj pokvari ali odpove.
Reden nadzor vitalnih delov pred in med plovbo je nujen in prav tako pozornost na nenavadne zvoke in treslaje, pa te še vedno zna kaj presenetiti.
Prva stvar, ki sem jo predlani po Srečotovi nesreči pogledal na svoji barki, je bila ravno vpetje krmila in varovalni vijak.
Kolikor poznam Srečota, je precej natančen in dosleden ter glede na opremo barke tudi previden. Verjetno tovrstne okvare krmila niso pogoste, da bi moral biti na njih zelo pozoren, zato menim, da je imel Srečo predvsem hudo smolo.