Bavario val skoraj prevrne ob vhodu v luko

[bostjanpar]

Pri vplutju v špansko lučico 38 ft Bavario preseneti velik val, položi za več kot 90 stopinj, posadka v morju....... Našel na YWB...

http://vimeo.com/87355387

Imamo srečo pri nas, da ni takšnih pogojev. Ali pa se mogoče motim? Lahko kje na Jadranu naletimo na kaj podobnega ob orkanskem jugu?

[heron]

Takih stvari me je bilo vedno strah na Atlantiku (Španija, Portugalska).
Na odprtem morju so normalni oceanski valovi precej neškodljivi, ko pa se globina zmanjša se gvignejo in se začno lomit.

Na Jadranu se normalno ne sekiram, če peljem čez plitvino, če je le globine po karti nekaj več, kot je moj grez.
Na oceanu pa je nevarno že tam, kjer je globina pod 10 m - odvisno od velikosti vala. Pod 5 m je pa treba res pazit, da te ne obrne.

Plovba po Atlantski obali me je naučila zelo veliko.
Plimne tabele ti določajo kdaj boš izplul ali vplul v luko in pot moraš res načrtovati vnaprej. Tam ni "še eno pivce, pol pa gremo".
Vhod v Faro mi je naredil par sivih las, valovi so se lomili ob vhodu in timing je bil bistven.
Val se še precej poveča, če se sreča še s tokom, ki je zaradi bibavice lahko 5 ali več vozlov, tako da je treba vse preračunat vnaprej.

Moja opažanja:
Na moji barki bi v takem morju vsi bili v kokpitu in na premec se gre le če je res nujno in dokler je nujno (Recimo pospravit jadra ali kaj popravit - recimo zataknjeno vrv.) Po možnosti se to naredi še dovolj zunaj, kjer ni take nevarnosti prevrnitve.
Skiper je sicer lepo naredil en krog in opazoval valove preden se je odločil za vplutje, lepo se je držal blizu roba valobrana a je očitno podcenil en prihajajoč val. Mogoče ga ni videl, ker je bil že delno za valobranom.
Možno je, da je v to luko vplul že stokrat in je vedno šlo OK, pa se je malo preveč sprostil.
Včasih se splača počakat in štet valove (ponavadi se večji pojavljajo na neko frekvenco - recimo, da je vsak sedmi val večji, ...) potem pa gas in čimprej čez nevarno območje. Če se le da ne nastavit valu boka. A vedno to pač ni možno. In potem so tu še veliki valovi, ki pridejo lahko čisto izven ritma in pokvarijo veselje.
Odločitev o tem ali je vredno tvegati ali pa je bolje še eno noč pluti naokrog je včasih težka. Mogoče je zjutraj služba, žena ima že vsega dovolj in hoče ven, otrok že malo bruha, Čarter se izteka - pa samo še 500m je do marine...
A kakorkoli skiper je vedno odgovoren za svoje odločitve. Upam, da so se vsi rešili.

[Roberth1]

Ni nikogar zmotila smer reševanja?

[Tex]

Zajebana in nevarna zadeva, zakaj gre jadrnica tako počasi naprej ?

Glasba zraven pa za žile rezat....

sem moral dat takoj zraven na youtube lidia bačič "viski"

[mirante]

Barka gre (pre)počasi naprej, ker ima tok nasproti (izliv reke). Tudi valovi se še dodatno povišajo in prelivajo zaradi nasprotnega toka.
Kot je napisal Heron, morje na vhodih v zaliv ali v izlivu reke še posebej podivja v času oseke, ko voda iz zaliva ali reke odteka v morje, nasproti pa prihajajo oceanski valovi. Podobno se dogaja tudi v prelivih med otoki in je pred vplutjem potrebno gledati plimske tablice in napovedi glede smeri valov in tokov.
V času plime, ko gre tok skupaj z valovi v zaliv, se enaki valovi razpotegnejo in vplutje ni nevarno.
Na oceanih, tam kjer je velika razlika med plimo in oseko, so pristanišča po navadi v ustjih rek, vplutje pa je priporočeno le v času nastopajoče plime, tam kjer je problem globina pa tik pred viškom plime, ko se tokovi umirijo.
Za poskus lahko takšne valove (a v bolj mili obliki) po nekaj dneh močnega juga v času oseke doživiš tudi pred Kamenjakom ali pa na vhodu v Medulinski zaliv .

[sodnick]

Je pa posnetek zanimiv tudi zato, ker lepo pokaže kako se jadrnica pobere po ekstremnem nagibu, kjer je jasno razvidno, da vrh jambora pade v vodo.

Uporaben material za tolaženje zaskrbljenih članov posadke pri malo bolj ekstremnem jadranju

[mirante]

Jadrnica zdrži več, kot bi si mislil in včasih poskrbi sama zase, ko ga krmar kaj "pobiksa".
Zanimivo je, da so na barki ostali le tisti trije, ki niso bili v kokpitu, vse tri iz kokpita vključno s krmarjem pa je odplaknilo v morje.
Barka ima na palubi ograjico, ročaje, jambor, vrvi, za katere se med guncanjem po valovih lahko primeš, kokpit pa je namenjen "lenarjenju" in je uporabnih oprimkov tam manj, zato je na takšnem morju priporočljivo biti privezan.
V podobno, a še bolj skrajno past smo zašli pred leti ponoči v Indoneziji, ko nas je prevrnilo in se je barka prav tako sama spet postavila pokonci. Bil sem za krmilnim kolesom, a me je val odplaknil v morje, nazaj na barko pa sem se lahko potegnil sam, ker sem bil privezan z varnostnim pasom in trakom.
Vsekakor se je boljše učiti in izkušnje nabirati iz takšnega videa.

[Grega295]

Je v takem primeru bolje, da je posadka v kokpitu ali da jih skriješ v notranjost?

[mirante]

Bolje, da so notri, najboljše kar na posteljah, barka pa mora biti pospravljena, da ne letiijo vse stvari naokoli po salonu. Vhodna vrata naj bodo zaprta.
Na krovu naj bodo (privezani!) le tisti, ki so za upravljanje barke nujno potrebni.
V primeru na videu je bilo potrebno pri valobranu z nekaj sreče presrfati le enega ali dva valova.
Ko so takšni valovi na odprtem morju v viharju, pa so različne šole in različne prakse. Od pritajevanja, viharnega sidra, do bežanja.
Šterk se je v divjem vremenu zaprl v barko in ulegel na tla pod mizo.
Moje mišljenje je, da je tudi v viharju bolje voditi barko in bežati z vetrom v polkrmo stran od poti viharja in seveda stran od čeri in kopnega. Pri tem moraš paziti, da imaš razvitih le vetru primerno malo jader in da ti med srfanjem po velikem valu navzdol barke ne zasuka in obrne na bok.

[Marjan Tomki]

Edit: Posnetek na Vimeo ni več dostopen (dobim sporočilo, da je 'private').
Kolikor lahko vidim, je isti posnetek zdaj tule:


To je bilo tule, le ok. 35 nm od tam, kjer se je 5.2.2014, torej slaba dva tedna prej, prelomila tale.

.

Če razumem prav, je tisti video posnetek izpred treh dni, torej 23. februarja 2014.

Kot sta napisala Miran in Heron, za tak val so bili vzrok plitvina ter nasproti valovom tok reke in oseka.



Temperatura vode

Tisti štirje so med ostalim okrog deset minut plavali v vodi, ki je imela danes tam okrog 12 stopinj.


Pri tej temperaturi večini ljudi fina kontrola (vezanje in razvezovanje vozlov) v takem času že ne deluje več, lahko pa je motnja koordinacije gibov že tudi resnejša.

Nekaj od opaženega pri pobiranju...

Tisti, ki je vozil čoln, s katermi so pobrali tiste štiri, se je odzval zelo zelo hitro. Takoj je ugotovil, da tisti v vodi - vsaj ne vsi - ne bodo mogli sami iz vode, sam pa ne bi mogel hkrati manevrirati in jim pomagati, in se je v neverjetno kratkem času vrnil s pomočjo.

Potem se izgonil rundi dveh valov, pri kateri bi lahko koga močno udarilo ob čoln - se vrnil, ko je minila. Potem ustavljen propeler, dokler ni bil prvi pobran iz vode. Pa naslendji - med pobiranjem spet proč od tistih dveh še v vodi, da jih tedaj, ko mora propeler stati, morebitni naslednji val ne udari v čoln.

Vprašanje

Kaj je bil razlog, da nihče od onih štirih ni niti poskusil plavati tistih 200 m, kolikor je bilo do peščenega oziromaverjetno mivka dela obale, ki je na večji povečavi na Google maps označen kot Portuxiki?

To, da so boljše možnosti para kot posameznika, zlasti če so nosili napihljive rešilne pasove in se kateri ni napihnil ali mu je počil meh, je jasno, ampak tu imam vtis, da je moral biti še kak razlog.

Šterk se je v divjem vremenu zaprl v barko in ulegel na tla pod mizo.

To je mesto, okrog katerega se barka na valovih vrti, in tam so gibi, pospeški in pojemki zaradi valov najmanjši.

To je tudi ozadje nasveta, da če je komu slabo - pa v kabini še ni slab zrak - naj leže v kabini na tla. Nasvet učinkuje, če ga razumeš prav, torej če je to v kabini, ki je blizu težišča ladje, in ne, če je to v premčni ali krmni kabini (vem, ker sem v premčni na Bavarii 37 že letel po zraku, čeprav sem se skušal držati).

[mirante]

Ja, Šterka sem navedel kot enega od primerov uspešne prakse, fantje pa na plažo verjetno niso plavali, ker so se po mojem tudi tam divje razlivali isti valovi in bi jih zmlelo.
Tudi sam imam občutek, da se reševalci v čolnu z reševanjem iz vode na tistem kraju niso ukvarjali prvič .

[janadino]

Če bi se reševalci večkrat ukvarjali z reševanjem tam, bi verjetno že imeli gumenjaka.

[BosKo]

Zakaj je v tem primeru dobro, da se je skiper držal blizu roba valobrana? A ni to bolj nevarno? Val bi ga lahko odnesel na sam valobran

"Skiper je sicer lepo naredil en krog in opazoval valove preden se je odločil za vplutje, lepo se je držal blizu roba valobrana a je očitno podcenil en prihajajoč val"