Poraba goriva

[jutri pa res]

Glede porabe goriva pri plovilih ni nekega standarda, kakor je npr. pri avtomobilih, zato glede tega sploh ne vemo,o čem govorimo.
Ponavadi govorimo o porabi na uro, ampak o kakšnem režimu plovbe v tej uri govorimo?
Recimo, če imamo gliser, lahko:
-plujemo panoramsko na minimumu,
-plujemo izpodrivno tik pod izglisiranjem,
-glisiramo na minimumu,
-glisiramo na potovalki,
-glisiramo na max,
-vlečemo smučarja ali drugače mučimo plovilo, česar ni mogoče izmeriti.
Meni je bližje podatek o porabi na miljo, ki pa bi tudi moral biti v povezavi z režimom plovbe.
Isto tudi za druge vrste plovil.
Ima kdo idejo, kako to nekako standardizirati?

[kocka]

Pri porabi na uro imam v mislih povprecje obratovalnih ur in porabo. Težko se vzame prevozeno razdaljo ker vcasih, sploh pri gliserjih ki vlecejo tubo, smucarja težko izmeriš razdaljo. Drugo so jadrnice, ki težijo k držanju začrtane smeri in so minimalna odstopanja, jim pa spet ni v interesu motorirat.

[nac]

....toliko ili toliko litara na pređenu milju....

[Marcel_Mastnak]

Nimamo vsi GPS naprav na plovilu da bi vedl kolk milj smo prepluli. Mamo pa vsi nekoga na obali da ga uprašamo kolk časa nas ni blo

[kasaudio]

@jutri pa res

Težko boš standardiziral porabo glede na vse kar si navedel. Verjetno tudi ni smiselno. Po mojem videnju je najbolj enostavna in tudi praktično uporabna (primerljiva) definicija porabe takrat, ko plovilo pluje naravnost, s konstantno hitrostjo v mirnem morju. Človek bi dodal le še eno dimenzijo v smislu obremenjenosti plovila; malo, srednje in polno naloženo.

Porabo bi podal v preglednici hitrost/L na navtično miljo za posamezen tip in obtežbo čolna.

LP

[kondor88]

zakaj bi bila poraba realna pri plovbi le v mirnem morju naravnost?
koliko % plovbe pa je v mirnem morju pri vsakdanji običajni uporabi čolna?

je poraba avta tudi realna samo v brezvetrju, brez vzponov, ovinkov, ...?

[navtik_borut]

Poraba v l/h je po moje številka, ki jo spozna vsak posameznik zase, glede na svoje navade in način uporabe plovila. In samo njemu ta številka predstavlja podatek, ki ima neko težo, vrednost. Če je nekdo 2 ali več sezon porabil X litrov na Y ur plovbe v Z dneh dopusta, si lahko hitro približno izračuna, koliko ga bo stalo gorivo na naslednjem dopustu, ki bo trajal Z2 dni. Če bo seveda obdržal navade in ga ne bo vreme prikovalo na obalo

Malo zablubil s spremenljivkami, ampak mislim, da vsi vemo o čem govorim

[kasaudio]

zakaj bi bila poraba realna pri plovbi le v mirnem morju naravnost?
koliko % plovbe pa je v mirnem morju pri vsakdanji običajni uporabi čolna?

je poraba avta tudi realna samo v brezvetrju, brez vzponov, ovinkov, ...?

Kdo je rekel kaj je realno in kaj ne? Govorim le o tem, kaj je enostavno merljivo in primerljivo. Najverjetneje se bo plovilo A ki je izrazito manj učinkovito od plovila B tudi v razburkanem morju izkazalo kot manj učinkovito. Verjetno so izjeme, kar se pa rekreativnih plovil tiče sem pa prepričan da je temu tako.

In @jutri pa res je pisal o standardizaciji porabe. In tudi pri avtih se običajno porabo navaja kot poraba pri mestni in relacijski vožnji.

In definitivno če je pri avtih poraba izražena z L/100 km je potem pri plovilih edino smiselno L/NM.

[kr3mn1]

pri avtu imaš samo tovarniške podatke o mestni, kombinirani in izvenmestni porabi. če boš ti obiral gorske prelaze ali vozil 150 po avtocesti namesto 120, kot je definicija porabe, potem je brezvezen podatek.

Edina logična navedba porabe za čoln je max. poraba goriva na uro pri polni obremenitvi. S tem si vedno na varni strani (če mi pije max 20L in imam 120L kestl + 20 rezerve lahko v slabih pogojih plujem oziroma se borim z naravo max 6 ur in imam še dovolj da se privlečem skozi marino - rezerva)

[SR 290]

pri avtu imaš samo tovarniške podatke o mestni, kombinirani in izvenmestni porabi. če boš ti obiral gorske prelaze ali vozil 150 po avtocesti namesto 120, kot je definicija porabe, potem je brezvezen podatek.

Edina logična navedba porabe za čoln je max. poraba goriva na uro pri polni obremenitvi. S tem si vedno na varni strani (če mi pije max 20L in imam 120L kestl + 20 rezerve lahko v slabih pogojih plujem oziroma se borim z naravo max 6 ur in imam še dovolj da se privlečem skozi marino - rezerva)

Taka formula je primerna le za močno podhranjene pogone, kjer plovilo zmore malo višjo hitrost od minimalne hitrosti glisiranja, ki je po neki ustaljeni praksi okarakterizirana za potovalno hitrost. Kaj pa, če nek gliser pri polnem plinu pije 120 l/h, pri družinsko varni potovalki med 30 l/h, pri "potovalni hitrosti pa 15 l/h?


Klasificiranje porabe bi lahko bilo precej enostavno, a navtična industrija nikoli ne bo pristala na to, ker bi zmanjkalo motne vode.
V modelarstvu so ob pojavu Li-po akumulatorjev in visokozmogljivih brezkrtačnih motorjev naleteli na problem, saj so modeli zaradi hitrosti postali pogojno vodljivi in pregrečno dragi. "Izumili" so pravilnik z upoštevanjem specifične energije, kjer se točno vidi izkoristek kombinacije in najpametnejši zmaga. Zelo podobno formulo bi lahko uporabili tudi v navtični industriji, saj zajema dimenzije, moč, maso in razpoložljivo energijo.

Tu not http://www.fai.org/ciam-our-sport/f5-electric-flight bi se lahko našlo seme za uporabno klasifikacijo, ki bi pokazala kateri gliser je dobro zasnovan in recimo zakaj dizli v majhnih gliserjih nimajo kaj delat. Doda se še nekaj specifičnih spremenljivk kot je recimo razpoložljiva bivalna površina za posameznega člana posadke...

[kr3mn1]

ha.

problem je nastal ker sem sebi enkrat zmoderiral post - je bilo napisano za motorje med 50 in 100 konji.

mogoče bi moral navesti porabo pri slabih vremenskih pogojih in potovalno relativo. Potem imaš oboje pokrito

[heron]

Po moje je v navtiki preveč spremenljivk, da bi lahko standardiziral podatke.
Pri avtih se preminja le model avta in motor in to oboje sestavijo v celoto v eni tovarni, kjer dodajo tudi gume in menjalnik itd in to vedno prodajo kot celoto.

Pri navtiki pa čoln lahko kupiš posebej, motor posebej, vijak posebej in že imaš 3 proizvajalce. Kdo bo zdaj to testiral po nekih standardnih postopkih?
Proizvajalec motorjev jih ne more, ker ne ve na kak čol bo motor montiran niti s kakšnim vijakom.
Proizvajalec čolnov jih pa ne more, ker ne ve kakšen motor bo na čolnu in ker nima interesa, da objavi porabo motorja, ki ga ne prodaja.
Potem se pa pojavijo še:
- stanje morja
- veter
- obtežitev
- način vožnje
Ti dejavniki bolj vplivajo na porabo kot pri avtih, da ne omenjamo še ostalih parametrov kot na primer poraščeno dno ali vijak, napravila razporeditev teže, ....

Jaz z jadrnico včasih plujem 6 vozlov pri 1800 obratih in takrat mi troši le kaka 2 litra na uro.
Včasih pa rabim 2400 obratov, da sploh delam 4 vozle. Takrat je motor obremenjen in poraba dosti nad 4 litre na uro (ocena).

[kr3mn1]

ni čisto tako. vse porabe podane s strani proizvajalca temeljijo na točno določenih pogojih. isto bi lahko proizvajalci motorjev za navtiko, samo ni zakona ki bi jim to predpisoval (kot je to primer v avto industriji).

porabo na kW moči ni težko podat, prav tako ne porabo glede na obrate in obremenjenost (na uro). Delovni stroji tudi ne delajo vsi isto, menaš teren, materijal, žlice, pikhamre etc..pa imajo podatke - zakaj? ker so po zakonu primorani podati - pod temi in temi pogoji, s tako in tako opremo v takem in takem materijalu, je poraba PRIBLIŽNO toliko.

za moje pojme so to samo prazni izgovori. Nekateri nikoli ne zapeljejo avta na avtocesto, se pravi nikoli ne morejo doseč porabo, ki je navedena za izvenmestno potovalno hitrost, nekdo ki nabija po hribih cele dneve z avtom prav tako ne bo v tem rangu, jaz se pa vozim vsak dan po eni dolini, kjer vsak dan piha vetr nasproti. Pa širše gume imam, pa še kramparce za povrhu, pa strešni nosilec etc...v grobem porabe - ne držijo

heron: za rjuharje ne vem, sam se ne bi sekiral ali mi pije 2 ali 3 litre na uro, ampak pri motornih plovilih, se mi pa velikokrat kar zatakne, kakšne pravljice so eni sposobni stisnit s sebe ven. dobro da komu še nazaj v tank ne teče bencin.

[SR 290]

V motoriziranem sektorju navtike tako ali drugače prevladuje ameriška in italijanska tržna strategija, ali če hočeš kultura, čemur so se prilagodili tudi japonski proizvajalci motorjev, ki tudi raje služijo na "modernem dizajnu" kot na dražji sodobni tehniki.

[kasaudio]

Ok. Tema je bila v preteklosti že večkrat predelana, vse skupaj se je končalo v stilu: barka požre vse kar ji daš..., ali pa s kakšnim podobno diskredatorno tezo.

Pa vendar, @jutri pa res jo je odprl v zanimivem konceptu standardizacije;

Meni bi se zdelo zanimivo, če bi vedel pri kakšnih pogojih je pri določenem tipu plovila smiselno določevat porabo. Tako, da bi bile stvari čimbolj enostavno primerljive.