Testiranje, kaj se zgodi pri jadranju s preveč jader

[Marjan Tomki]

Mislim da je letos poleti beseda spet nanesla na natrgana ali raztrgana jadra po vsaki od treh match race (dvobojevalskin) regat z našimi mini-12 na vodnih zbiralnikih smučišč dveh smučišč.

Tako s Krvavca oziroma z Zvoha kot z obeh tekem na Rogli so se vse barke vrnile vsaj z natrganimi floki, pa tudi kako glavno jadro je bilo poškodovano. In kolikor se spomnim, sta bila vsaj dva floka nepopravljiva (kar je ostalo, je bilo bolj podobno svežnju trakcev kot jadru...


Klik na sliko za posnetek na napovedniku...

Na posnetku je videti kup plapolanja jader, tako flokov kot glavnih, ki ga enostavno ne bi smelo biti, oziroma ki ne bi smelo trajati dlje kot sekundo, dve.

Saj je pihalo, ampak mi smo imeli istega dne kot Rogla enkrat šolo, drugič tekmo na Bohinjskem jezeru - in del dneva vsakič morda s podobno močnim vetrom, pa nismo poškodovali nobenega jadra.
Tista šola...

http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?p=129556

Prispevka o tisti tekmi pa zdajle ne najdem.

O škodi po eni od teh tekem na Rogli:

http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?p=129550

Povzetek škode po spominu:

• skoraj nobeno prednje jadro - flok - se s teh tekem ni vrnil cel; večini je jadro pretrgalo vzdolž roba tik zraven ojačitve zadnjega roba (leech), kar se je dalo polepiti in pošiti, vsaj pri kakšnem na vsaki od teh tekem pa so bile poškodbe take, da popravilo ni bilo smiselno.
• podobna poškodba ob zadnjem robu je bila tudi na enem ali dveh glavnih jadrih pri vsaki tekmi
• tu pa tam - a ne le enkrat - se je vrnil tudi zlomljen ali nalomljen križ jambora

Ali je na teh zajetjih za vodo za zasneževanje res kaj posebnega z vetrom, ali tisti, ki tam vozijo, tudi če so sicer zelo dobri jadralci, enostavno ne znajo v takem vetru?

Nadaljevanje pride...

[Marjan Tomki]

Za začetek, jaz sem razmeroma redko jadral 'ob ugodnem vetru'.

Veliko - in trmasto zlasti na mini-12, ko bi kdo drug na večji barki pognal motor, na tej pa zaveslal - ob skoraj bonaci, ko si ujel en dih in se na vztrajnost peljal 50 metrov, in pet minut čakal naslednjega...
In veliko ob močnem, tudi zelo močnem vetru (odmerjeno največ 55 vozlov) - pa doslej nisem strgal še nobenega jadra.

Na mini-12 sem često uporabljal glavno jadro prejšnje generacije (ne SR ampak nekega drugega izdelovalca, sploh ne vem iz katerega leta), ki pa je imelo dve krajšavi in je bilo iz lažjega in predvsem manj togega materiala, a bilo verjetno pretegnjeno in pre-UV-sončeno, tako da sem imel občutek, da moram biti zelo zelo nežen z njim. Ampak - edino z dvema krajšavama - je bilo prav to jadro, staro in krhko ali ne - najprimernejše za netekmovalne potepe v močan veter.

Zato, da bom lahko tu drugič zapisal hitrosti vetra, s katerimi imamo opravka pri mini-12, moram nabaviti ročni anemometer, do takrat pa lahko le ocenjujem hitrosti in ne jaz ne bralec zares ne veva, koliko je pihalo.

Gotovo sem plul pri precej močnejšem vetru kot 20 vozlov, čisto mogoče s tistim jadrom z drugo krajšavo - popolnoma obvladano - tudi pri sunkih okrog 40 vozlov - ampak kot sem že zapisal, tam ne veš hitrosti, če ne zmeriš. Pelješ iz se z glavnim jadram prilagajaš spremembam smeri in hitrosti vetra skoraj prav tako, kot z balanco bicikla med vožnjo na njem držiš ravnotežje - in tudi enako hitro se je treba odzivati na spremembe. Ko ti gre, uživaš skoraj tako kot takrat, ko letiš.

Pluli smo tudi tako, da sva ob močnem vetru plula dva hkrati v isto smer in poskušala, pri kakšnem vetru bo postal tisti s skrajšanim jadrom hitrejši od tistega s polnim jadrom. Zdaj po občutku vem kdaj in vem tudi, kdaj reči 'skrajšaj' kadar učim, ampak ker še ni bilo izmerjeno, lahko tu napišem le opisno.

Če je le sunek, ga s popustitvijo škote spustiš mimo glavnega jadra in takoj zatem to spet pritegneš, ali pa hkrati zapelješ ostreje proti vetru. Imam občutek, da gre mini-12 nekoliko ostreje v veter pri močnem vetru kot pri šibkem - jadra v bistvu takrat zares trimaš kot krilo letala - kot bi jambor in jadri leteli ob vetru.

Če pa te nagne, po eni plati kobilica in krmilo nista več globoko v vodi, po drugi plati pa ti lahko bum leže na vodo tako da ne moreš več izprazniti glavnega jadra - torej moraš pred tem krajšati. Ko si nagnjen z jamborom skoraj do vode, kobilica in krmilo ne primeta več tudi zato, ker te začne nesti bočno in - kar zadeva gibanje naprej - praktično obstaneš.
To pa hkrati pomeni rob palube in rob kokpita toliko pod vodo, da barko v manj kot minuti zalije do vrha in če ne bi imela vzgonskih teles (v razdelku 'jadranje v močnem vetru' na povezavi), bi se tedaj potopila.

Nastane tudi močno vrtinčenje okrog trupa, ki ga lahko hote skušaš narediti v zaustavnem položaju (heave to), samo da pri namernem takem položaju poskrbiš, da je nagib le zmeren.

Ampak hotela sva - v okoliščinah, kjer ne bo velike škode - poskusiti, kaj se zgodi, če ne skrajšaš in ali - ter kako - si temu lahko kos, če si s polnimi jadri na precej premočnem vetru.

[Marjan Tomki]

Z Markom Krebljem, ki se je - zdajle še lani - na tisti šoli seznanjal z balastno jadrnico za eno osebo mini-12, letos pa bil četrti skupno naa tekmah za medklubski pokal mini-12 in tudi zmagal zadnjo letošnjo tekmo - sva se letos poleti bolj pozno popoldne (ampak takrat je bil dooolg dan) odpravila jadrat čez Bohinjsko jezero - od Ribčevega Laza v Ukanc.

Nekateri ostali so se šli po tej smeri čez jezero in nazaj - neuradno regato za pivo - že okrog poldneva in so imeli za tisti dan dovolj, jaz pa sem najbrž prej učil in kazalo je, da bo veter dovolj močan za hitro vožnjo čez jezero in nazaj, in da je le malo verjetno, da naju ujame kako večerno brezvetrje.

Ne spomnim se, ali je Marko šele prišel, ali pa je bil že na tisti dirki opoldne in se odločil, da gre še enkrat - ampak za tole to ni važno.

Eden od naju naj bi peljal eno od jadrnic, ki je imela polepljen rob floka in beseda je stekla o tistem iz prejšnjega prispevka. Tako sva se odločila pluti čez jezero na polna jadra, dokler bo šlo - čeprav sva iz prejšnjih poskusov oba vedela, da bo pri močnem vetru s polnimi jadri šlo počasneje kot s skrajšanimi.

Na Bohinjskem jezeru često - amapak niti slučajno ne vedno - piha toliko močneje, kolikor si bližje Ukancu (zahodnemu koncu jezera). Če poznaš in spremljaš lokalno vreme - in njegove spremembe iz ure v uro - to pomeni, da pri testiranju - ali pri učenju - lahko velikokrat skoraj po želji izbiraš jakost vetra. Ko je za koga - barko, tistega ki jo pelje ali uporabljeni set jader - dovolj ali preveč, obrneš in se zapelješ nazaj na tisti del jezera, ki piha manj.

Tokrat sva šla na polna jadra do konca in nazaj in v Ukancu je gotovo pihalo 30 vozlov, v sunkih gotovo tudi več. Pri tem nisva poškodovala nobenega jadra.

Za veljavnost preizkusa je bilo še posebej dobro to, da sva 'tak rezultat preizkusa' dobila oba in torej ni šlo za kakšno posebnost katere od bark, jadrovja ali jadralca.

Trik za glavno jadro je bil v tem, da se glavnemu jadru - poleg potega po dvižnici, po bumu in po zadnji priponi, da ga sploščiš - z močnim potegom vanga napne zadnji rob tako, da ko ga s popustitvijo škote izprazniš - spustiš veter mimo njega - napeti rob še vedno ne more plahutati.


Pri tem sta dva položaja, na katera moraš biti posebej pripravljen.

Pri plovbi z vetrom popustitev škote nič ne pomaga, ker bi jadro leglo na jamborni križ in pripone - lahko pa sesuješ tudi zglob, okrog katerega se suče bum.

Komur se je zvil tale, se ni nič oglasil, tako da ne vem točno, kako je prišlo do tega...


Tule mislim, da je bilo že malo poravnano...


In če ti bum leže na vodo, lahko izprazniš jadro le, če popolnoma popustiš vang tako, da se bum lahko oddalji od barke po vodni gladini in s tem vetru izpostavljena površina jadra zmanjša.
Če si dovolj hiter, se barka nekoliko zravna, veter jo spet požene in krmilo prime, nato ti zrolaš prvo jadro ter obrneš barko v veter (in ponovno nazaj zategneš vang). -Potem imaš pa deset minut - ali več, odvisno od velikosti posode - dela, da zmečeš od nekaj deset do nekaj sto litrov vode iz barke.

Močno zaželjeno je, da voda tedaj ni premrzla.



Trik za flok je sestavljen iz dveh kosov.

Ko ob sunku vetra (refulu) popustiš glavno jadro, flok ostane - če mogoče - nespremenjeno napet, če te preveč nagiba tudi samo flok, popustiš bistveno manj kot glavnega in tako ostane napet in ne plapola.

Plapolanje pri prečenju (tack, obrat proti vetru) pa preprečiš tako, da zadržiš prej zavetrno, po obratu privetrno škotino trdo napeto skozi obrat približno do trenutka, ko se glavno jadro napolni z druge strani in spet potegne. Takrat spustiš privetrno in odločno potegneš zavetrno škotino - in tako pri vsakem prečenju dobiš en in še to kontroliran udarec na flok namesto udarca kot z bičem po izhodnem robu (leech) ob vsakem utripu plapolanja. Stranski učinek je, da tako postavljeno sprednje jadro zasuče jadrnico v obrat, kar zmanjša silo na krmilu (in tudi skrajša čas obrata, čas ko jadra med obratom ne vlečejo...)



Kako se to ne dela, se pa nekajkrat za nekaj trenutkov vidi na posnetku napovednika z Rogle, ko tudi pri kratkih izsekih posnetkov jadra kar plapolajo: http://www.youtube.com/watch?v=lsAfEt4vnBw .



Kako pri plovbi z vetrom z neskrajšanim glavnim jadrom v precej premočnem vetru (v bistvu, kaj se zgodi, če to narediš - res trotel ziher dobra rešitev za naučiti se iz knjige ni bila najdena - pride pa lahko do 'staorcade' ali 'strapojade', čeprav če si hiter in natančen zvoziš) - drugič, najbrž kar v nadaljevanju v tej temi.

Zdaj je že objavljen tudi 'brodolomski del' Bohinjske pravljice, ki ni bil primeren za objavo in branje, dokler je bilo še tole iz te teme 'zatlačeno zraven' pri opisu dogodka.