Novoletna regata

[alesjo]

23. tradicionalno Ankaransko novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja Ankaranska regata 2020 11. januar 2019 Ankaran – Valdoltra
Kot že vrsto let bo tudi letos društvo Wada organiziralo novoletno regato, jaz seveda grem še kdo od morjeplovcev?
Se vidimo l.p.alesjo

[Marchi]

Delamo na tem, da gremo.
Kdaj ti odpluješ do Ankarana?

[evovii]

Jaz tudi študiram, da bi šel spet malo pogledat. Žal brez barke ampak bom že najdu prevoz

[alesjo]

Delamo na tem, da gremo.
Kdaj ti odpluješ do Ankarana?

Ponavadi okrog sedme zjutraj in Ribiške vasi, če pa pali burja več kot 20 potem malo kasneje

[Marchi]

Delamo na tem, da gremo.
Kdaj ti odpluješ do Ankarana?

Ponavadi okrog sedme zjutraj in Ribiške vasi, če pa pali burja več kot 20 potem malo kasneje

Do tja imamo 4 ure pri 6vz hitrosti, tako da je kar na knap, če startaš ob 7h.

[alesjo]

Od mojega priveza pa do pomola v valdoltri je 14nm, lani vem , da sem prišel tja v slabih treh urah, je pel moped, ker ni bilo skoraj nič vetra, tri leta nazaj ko pa je fajn žgala burja je bila plovba skrajšana na dobre dve ure.

[Marchi]

Od mojega priveza pa do pomola v valdoltri je 14nm, lani vem , da sem prišel tja v slabih treh urah, je pel moped, ker ni bilo skoraj nič vetra, tri leta nazaj ko pa je fajn žgala burja je bila plovba skrajšana na dobre dve ure.

Ha, ha. Sem prištel še 10nm (novoletnih milj)

[Tadejko]

Se vidimo

[Marjan Tomki]

alesjo mi je ob slovesu dal nalogo, naj napišem - in kapitana je treba ubogati...

Uvod

V minulih nekaj letih sem bil večkrat na teh srečanjih. Nekajkrat je bilo to na kinpur-jevem FJ.


Pred nekaj leti, ko naj bi krmaril l'Equipe (naslovov na slike v tistem prispevku se ne da popraviti), je bila zjutraj vremenska situacija taka, da si tistega sojadralca nisem upal vzeti s sabo na jadrnico, ki se pri napačnem ravnanju prevrne in je pač treba postaviti nazaj, splezati nazaj nanjo in jadrati naprej, in je bil alesjo tako prijazen, da me je vzel s seboj na svoji prejšnji
.

Tudi letos sem imel podobno težavo. JK KERMAR je šel s kinpur-jevim FJ-jem in enim l'Equipe, na katerem sta jadrala oče enega in mama drugega klubskega jadralca (optimisiti), drugi avto, ki bi lahko vozil večjo prikolico, pa je bil nevozen do sobote, tako da bi bilo drugegega l'Equipe težko s čim peljati.

Poleg tega je jadralec, ki je tokrat želel jadrati z mano, mojih let in od prometne nesreče pri 18 letih 80% invalid, ki se je sicer glede na minulo fantastično sestavil in v zadnjih nekaj letih tudi še kar naučil jadrati, ampak je še vedno gibalno oviran, poleg tega pa je od jeseni zanemaril kondicijo in bi se na prevrnjeno barko (bila je napovedana burja s pojačanjem) mogoče vzpel enkrat, večkrat pa skoraj gotovo ne.

Tako sem poklical alesjo-ta če bi mogoče lahko in...

[Marjan Tomki]

Pred štartom

Z malce zamude smo se dobili na pomolu v dolini Oltra (Valdoltra , kjer smo pustili malo € za štartnino in dobili Wada vrečko z načrtom regatnega polja in kapami Wada za vse tri.

Na pomolu je bilo tudi dovolj vročega čaja, kuhanega vina in verjetno še česa tekočega, o čemer bi moral kaj napisati kdo drug, poleg tega pa tudi dober pršut (po nekaj stanja - in pogovarjanja - v dolgi vrsti, ki je čakala nanj - in potrjevala, da je res dober).

Na pomolu smo srečali precej morjeplovcev in eden od teh nas je opozoril na vroč dimnik svoje pečke (da se ne opečemo, ko bomo lezli čez njegovo na aleseo), alesjo pa je šel na barko po cev za topel zrak za evovii-ja, ki jo rabi za svoj novi grelec. V glavnem, nič dolgčas, samo kar nekaj reči bi še lahko slikal.

Jadrnice so bile - kot običajno - privezana na pomol v 'makaronih' druga drugi na bok. Alesea 'švedica' je bila morda deseta od obale, nekako takole.


Srečno smo ob pravem času za izplutje pred štartom preplezali s krova na krov, preden bi kdo med nami in obalo začel biti nepotrpežljiv. Veter je bil lahen in Alesjo je pripel genaker v nogavici na dvižnico in jaz sem v kabini pri loputi malo popazil, da se ni zataknil. Z motorjem, ki je prijazno godrnjal (aleš je malo omenil, kako ga je alesjo obnovi, a o tem bi morala biti tema na forumu)) smo izpluli iz vrste.
Jaz sem dobil vlogo 'mujota' (avtopilota), alesjo pa je dvignil glavno glavno jadro in 'nogavico' genakerja in motor je lahko spet utihnil, mi pa smo se počasi motali okrog in potem na predštartno stran štartne črte.

alesea 'švedica'

To je elegantna, čeprav krepka gospa, ki zdrži precej vsako vreme, ki ji pride na pot in alesjo pove, da v plovnem dovoljenju piše, da lahko plove tudi po oceanu. Pri masi okrog štiri tone ima krajši flok in krajši bum od večine po okolici, ki so namenjene za dirjanje po lažjem vremenu in morju. Alesjo je rekel tudi, da čeprav ima krajšave, mu glavnega jadra doslej še ni bilo treba krajšati.
Krmilo je na rudo in vpeto na krmnem zrcalu, in na rudu je podaljšek, tako da brez spuščanja krmila lahko dosežeš večino reči v krmarskem prostoru (kokpit). Tudi - če bi se vsi potrudili in še posebej če bi nas bilo več - bi v šibkem vetru lahko nekoliko nagnili barko, da bi se jadra ulegla v loke zaradi nagiba tudi, če bi bila sapica prelahna da jih napne. Ampak tokrat je alesjo imel preveč dela po krovu, Primoža bi bilo pa najprej treba utrenirati za to barko, da bi bil uporaben (tudi, kar zadeva kondicijo, kar sem že omenil).
To ni regatna jadrnica. Če želiš spremeniti profil jadra (globino s spremembo napetosti po spodnjem robu, obliko po višini z pritegom (vangom) - je za to treba k jamboru. Če se jadra sicer, ne na regati, obliko jadra pač naravnaš in ploveš, saj manj manevriraš kot na regati in zato teh nastavitev ne spreminjaš tako pogosto.

Gremo...

Zadnjič, ko smo bili skupaj (kaka tri ali štiri leta nazaj), nas je zapeljalo, ker razen znaka za pričetek procedure ni bilo zvočnih signalov ob štartu (znaki so bili po radijski postaji); tokrat sem imel pri roki tudi štoparico, tako da nas ne bi zmotilo, če tudi tokrat ne bi bilo zvočnih sinalov, pa so tokrat bili - ampak nam ni dosti pomagalo.

Prispeli smo na pravo stran štartne črte, našli en konec na ugodnejši strani, kjer je bila dovolj velika 'luknja' med jadrnicami, da se niti veter ni preveč 'kravžljal' skoznjo (pardon, sapica oziroma dih) in je lepo kazalo, ampak nekaj 'lumpkov' je po vsem sodeč daleč od štartje črte vzelo zalet z motorjem, se obrnilo proti njej, ugasnilo motor in pridrselo na zalet v ta postor, kjer so pokrivenčili in 'skravžljali' sapice, klicali "vode" barki pred sabo in tistim na njihovi zavetrni strani (čeprav se mora izogibati privetrna in barka, ki dohiteva in tako naprej.
Mi pa bi rabili čist veter, če bi se le dalo, da se sploh premikamo...


Po jadrih na sliki je videti, da nikomur ni pihalo dovolj za tako hitrost - ampak za nas je bilo pomembno predvsem, da so se nam končno le spravili z vetra - oziroma sapice.

Ta sapica je - do približno opoldne - nekajkrat tako pojenjala, da smo dva ali trikrat popolnoma obstali - oziroma, tako da ni krmilo nič več prijelo; ko se je sapica vrnila - zlasti ker pri štirih tonah mase mi trije nismo mogli nagniti barke tako, da bi jadra lepo legla in bi lahko potegnila naprej - nas je veliki genaker vsakič najprej lepo s pirueto na mestu obrnil od vetra, potem šele smo dobili zajeli nekaj vetra in dobili toliko hitrosti, da je končno krmilo spet prijelo (steering-way). Šele potem je bilo sploh mogoče spet obrniti v smer proti boji.

Kljub temu je občasno dobro kazalo: 'šibnili' smo nekaj bark in videli smo Marchija, ki je bil tudi še lepo dosegljiv (povedal je, da je imel čisto 'jadralsko frišno' posadko).

Jaz sem v tem času včasih s podaljškom, včasih pa kar z nogo - če sem rabil obe roki - držal krmilo, v roki večinoma škotino genakerja, alesjo pa je 'plesal' po krovu z mornarskim kavljem in podprl ta ali oni rob genakerja, da se je odprl ali kdaj, ko je sapica pojenjevala, ni izpraznil. Kar dobro nam je kazalo. Jadrnica ali dve ostaneta zadaj, proti boji je na naši desni gneča skupine jadrnic, ki bi morale večkrat prečiti (obrniti proti vetru), da dosežejo prvo bojo in bi se s tem ovirale, mi pa bi po čistem vetru nad njimi naredili obrat z vetrom v desno na druge uzde in bi šli precej optimalno z genakerjem na prvo bojo in mimo nje - in moralo bi biti dovolj zaleta in prostora, da bi se izognili komurkoli, ki bi imel na desnih uzdah pravico poti pred nami na levih - in videti je bilo, kot da smo že 'šibnili' celo tisto skupino bark... Ja, bi, če bi - če bi veter ostal vsaj približno, kot je bil,še kake četrt ure

Pa je - z eno uro zamude glede na napoved - potegnila teta burja, čisto iz druge smeri kot sapice dotlej. Nenadoma do boje nismo imeli poti z vetrom skoraj v bok, ampak ostro v veter (kjer je bil veliki genaker bolj ovira kot korist)- in tisti, ki bi sicer morali križariti, da pridejo do boje, so imeli nenadoma ugoden veter (pol krmo) do boje in cela 'že prehitena' skupina je obrnila krepko pred nami.

Za dodatek smo mi še nekaj dlje po obratu predolgo trmasto skušali porabiti genaker, ko bi bila genova boljša, in tudi ko je bil genaker končno že v nogavici in privezan k jamboru namesto pospravljen v kabino, je tudi v 'nogavici' na jamboru še motil zračni tok in se, da ni bilo dolgčas, tudi nekajkrat odvezal in odmotaval z jambora, da alesjo-tu slučajno ne postalo dolgčas...

No, vseeno ni šlo slabo in še posebej ko smo genaker končno le pospravili v kabino, je postalo spet zabavno. Veter je občasno pojačal toliko, da je alesjo skrajšal genovo (in smo bili hitrejši kot bi bili s polno). Tudi refuli - vrtinčenje čez obalo - niso motili in smo začeli spet loviti tiste pred nami, po drugi strani pa so nas - ko smo končevali prvi krog mimo štartne boje - že dohitevali zmagovalci, ki so končevali drugi krog. Na tem koncu mislim da smo sicer vsaj enkrat zakvačkali z obratom proti vetru na neoptimalnem vetru po smeri (spremenljiv je pihal je zaradi terena drugače, kot smo domnevali, pa mogoče se je bilo treba še izogniti komu od dirkalnikov, ki so nas dohiteli in smo rabili dva obrata več do boje).

Alesjo je predlagal za novi operativni cilj doseči mesto 'pošteno zadnjega', ki pomeni priznanje in nagrado. Prejšnje leto sta bila alesjo in njegov takratni član posadke v cilju nekaj minut po zaključku (torej DNF), 'pošteno zadnji pa pomeni biti zadnji, ki pridečez ciljno črto v času, preden poteče rok, po katerem se šteje, da nisi končal. To včasih ni enostavno, če se za to mesto poteguje več bark, ampak tokrat ni bilo problema - tisti, ki so še ostali za nami, so zaostali za približno pol ure, skupina tistih pred nami pa je bila oddaljena nekaj minut in morda 100 m.
Vseeno je bila alesea od prejšnjega leta letos čez cilnjno črto približno pol ure prej. In že samo po tem, kar sem opisal 'nakvačkanega' se bo naslednjič dalo še bolje

Pristanek, kalamari, srečanja

Ko smo bili čez ciljno črto, je bilo treba pospraviti jadra (in bi si bilo dobro zapomniti, kako alesjo pripravi vrvi, da se pri spuščanju glavnega jadra nič ne zatakne in je spuščeno v treh sekundah).


Ko je bilo vse pospravljeno, se je bilo treba primotati v 'makaron' in privezati - ter sprejeti barke, ki so se privezale na nas.



Alesjo je imel namen počakati razglasitev rezultatov in potem tudi prespati na barki, zato je bilo treba barko prevezati, ker so tisti, na katere smo bili privezani, nameravali izpluti.

Za kako uro - takrat so rekli, da naj bi izplulo več bark iz 'makarona' med nami in pomolom - smo šli na obalo na kalamare in podobno - in na koncu so nas poklicali da odhajajo ravno takrat, ko sem jaz že dobil, alesjo pa še ne - porcijo kalamarov. Nič hudega, sva pa dala eno porcijo na pol (in ko sva se vrnila na obalo, tam ni bilo več vrste, ker jih je zmanjkalo).


Pozdravili smo in rekli smo nekaj besed z marsikaterim znancem, tudi z nekaterimi, ki jih že nekaj let nisem srečal. Videli smo tudi člana morjeplovca, ki se mu je pri obratu okrog boje v sprednje jadro in križ jambora zataknila ena od jadrnic in je oboje je bilo poškodovano. Upam, da bo treba le zamenjati križ in bo tudi jadro mogoče zakrpati tako, da bo še uporabno.

Zlasti poučno pa je bilo zame videti, kako alesjo tudi na obali stalno spremljal plimovanje, zlasti ko je vedel, da se bo še prevezal iz vrste na druga drugi na bok vezanih jadrnic na pomol. Tisti dan je bila ena nižjih osek in takrat je bilo kako uro (in 10 cm) do najnižje oseke. Jasno, Ribiško naselje (Villagio del pescatore) je tako plitvo, da 'domačinom' to najbrž pride v podzavest, in alesjo je pod jadri (če piha) in pri trnku (če piha ali pa ne) več dni v tednu kot ne. Jaz pa moram zavestno pogledati v katerem delu plime ali oseke je morje in zavestno premisliti kdaj ter kako visoko ali nizko bo kasneje vsakič znova, ko spet pridem do morja s kopnega... Saj na to ne pozabim, ampak okrog plimovanja sem v primerjavi z njim ptič, ki se šele uči letati in mora zavestno misliti, kaj naj kdaj s kako perutjo in peresom, on pa tak ki leti kamor ga ponese misel, ne da bi moral zavestno pomisliti, kaj počne.


Še ena slika za vtis, kakšno je bilo tisti dan vreme. Potem sem šel jaz pomagat pospravit male jadrnice JK Kermar na prikolico (l'Equipa je bilo treba s karelom vred dvigniti na skoraj 2 m na prikolico).

Razglasitev rezultatov

Šli smo v Korte bar počakat razglasitev rezultatov (in prost WC). Pred razglasitvijo je bila tudi dobra večerja (nabereš med dobrotami, ampak tokrat je prireditelje presenetilo več udeležencev, kot so pričakovali in se ni mogel nihče posebno nažirati, čeprav kolikor sem videl, tudi nihče ni ostal lačen).

In pri razglasitvi so potrdili - dobili smo priznanje


in steklenico penine - če je bila dobra, bo pa o priliki povedal alesjo. Glede na to, da je bil čas do cilja pol ure krajši kot leto prej z isto jadrnico, sploh ni bilo slabo. In da vemo za več stvari, ki bi šle lahko še bolje, je tudi OK.

Se pa opravičujem, ampak za več slik mi je tokrat med jadranjem zmanjkalo rok

[alesjo]

Marjan, odlično si tole opisal in napisal krasno smo se imeli, pa tudi naslov " pošteno zadnji" ni enostavno zmagat no letos je bila konkurenca daleč odzadaj tako nam je uspelo Tudi društvu WADA zahvala, kot vedno organizacija super. V naslednjih letih se seveda še srečamo, ker pa nimam regatne jadrnice se bom verjetno večkrat skušal potegovat za naslov: "POŠTENO ZADNJI" l.p. alesjo

[Marchi]

Lep da je bil, res. In dinamična regata. Bark pa cel kup, rekordnih 69. Bili smo pošteno 45. . Tolažimo se s tem, da smo štartali cca 60. in ko je zapihala burja, prehiteli cca 15 bolidov. Posadka se je tik pred ciljem prebudila in spomnila, kaj pomeni kateri štrik
Takole pa Aleseo prestavljajo, medtem ko captain čaka v vrsti za ...
https://youtu.be/ozCDGoh3P3w

[Marjan Tomki]

Alesjo, s tvojo prejšnjo bi lahko poskusili priti v prvo četrtino, če ne bi šla v naslednje roke.

S to pa bi bil za naslednje leto dober cilj v tretjo četrtino, če bo bolj resno pihalo in bo posadka res dobra pa lahko tudi okrog polovice. Tvoja alesea sploh ni od muh, še posebej ko enkrat bolj resno piha, tudi na regati ne, čeprav ni delana za to.

Če bo vse po sreči,bodo naslednje leto na regati tudi vsi trije l'Equipe v rokah mlajših krmarjev in če bo tako bom jaz spet prost in lahko spet zaprosil za mesto na tvoji.

[EleneSelene]

Pozdrav vsem

Nam na Mas Que Nadi je bilo všeč. Pa še vsi ste hodili po njej .
Naslednje leto smo zagotovo spet tam!

Tako pa je zgledala gužva na boji



vse dobro vsem