Rezervoar za vodo

[Bavarko]

No, koloidno srebro je precej sporno,

Mi koloidno srebro uporabljamo kot razkužilo za površinske rane, vnetja grla in ušes v koncentraciji 30ppm.
Če si to koncentracijo vlil v 250 litrov vode, vsaj po moje, ni nič spornega.

Vsi , ki omenjajo nevarnost koloidnega srebra, se sklicujejo na nekaj redkih primerov ekstremno hudih uporabnikov, ki so koloidno srebro pili v enormnih količinah, po vsej verjetnosti tudi z napačno pripravo. S nekontrolirano amperažo pri elektrolizi se izločajo preveliki delci srebra.

[igorb]

jaz ima filter za pitno vodo kupljen v tramontani voda odlicna brez priokusa ,montiran tako da je zraven pipe za vodo še ena pipa za pitno vodo.

[modro morje]

Kje si dobil gumijasto tesnilo? Imam en večji pokrov nad motorjem na barki ki je privit in sem ga zatesnil z gumipenom vendar ne tesni dolgo. Ta gumipen je pena in čez čas ostane stisnjena. Ni več prožna, zato ne tesni dolgo.

Na mojih rezervoarjih:
- ni pritiska vode na zgornjo površino, če že malo pljuska, je to majhen pritisk;
- medij je voda, ne pa kakšen dizel;
- tako površina zgornje plošče rezervoarja kot okroglega pokrova sta povsem ravni (v okviru toleranc seveda).

Tesnilo sem naredil sam iz tehnične gume debeline 2mm, se dobi v rolah, recimo v Merkurju, širina role kakih 100 ali 120cm, imajo pa tudi druge debeline. Izrezal natančno okroglino z olfo, premer 16cm kot že omenjeno, luknje za vijake pa z orodjem luknjačem.
Evo slika rezervoarja in pokrova, brez gumijastega tesnila. Originalni senzor za nivo na sliki je deloval obupno slabo, tako da imam novega.

[omas]

Ok,hvala.

[MareC]

Ok,hvala.

ne komplicirat
ta stvar dela čudeže za pitno vodo
https://www.makom.si/si/izosan-1kg-dezincistilo
delaš po navodilih
jaz s tem čistim pitno vodo v 30m3 rezervoarju za vodo 2x letno in je voda BP (delane analize) in je 100%pitna

[Marjan Tomki]

Kis ni namenjen dezinfekciji, ampak čiščenju vodnega kamna in oblog. Za dezinfekcijo vode so druge reči (ponavadi klor). Tudi varikina vsebuje klor, ampak klor je strupen in jaz klorirane vode ne bi pil.
...

Kis je bil tradicionalno razkužilo že tisočletja (npr. razkužilo za vodo za pitje rimskih legij, z gobo omočeno z mešanico kisa in vode omenjen v zgodbi o Jezusovem križanju). Ena njegovih prednosti je, da za nas (v zmernih koncentracijah) ni strupen, prevelike pa so nam po okusu odvratne (in tudi zgodba v ozadju tega, kako je ta okus postal odvraten, je zame zanimiva).

@klor je strupen:

Tudi kuhinjska sol (NaCl) vsebuje klor, in brez pravilne količine (ne preveč, ne premalo) sesalci (tudi ljudje) ne moremo živeti. Za večino živih bitij je strupen elementarni oziroma molekularni klor (Cl2), večina klora pa je v naravi v za nas nestrupenih spojinah. Veliko klorovih spojin v industriji (npr. klorovodikova kislina ipd.) pa je (če so koncentracije večje, zelo) strupenih

.

Varikina je tradicionalno bila

natrijev hipoklorit (v Wikipediji še ni Slo članka) NaClO (zapisano tudi NaOCl); hipoklorna kislina (HClO) stabilizirana (čisto mogoče tudi predvsem z natrijem kot pri Varikini ipd.) v nevtralno območje pH (=>nevtralno med kislim in alkalnim) je po opisu sodeč tudi osnovna sestavina Izosana, ki ga uporablja in priporoča MareC.

Kot pri večini snovi je razlika med koristnostjo in škodljivostjo (in strupenostjo) v količinah in koncentracijah.

Raztopina te kisline in njenih soli razpadajo tako, da (enako kot vodikov peroksic) sproščajo monoatomarni kisik (O 2- oziroma "kisik v stanju nastajanja", lat. "in statu nascendi" oziroma preden se najdejo po dva v molekule O2). Tak je znatno bolj reaktiven oksidant kot molekularni O2, in je baktericiden in viriciden, kolikor se spomnim, že v koncentracijah že okrog 1% natrijevega hipoklorita ali vodikovega peroksida (alkohol pri 60%+).

Vsako razkužilo je po definiciji strupeno za celice živih organizmov (kar zahtevamo, da je do povzročiteljev bolezni). Veliki organizmi imajo praviloma zunanjost, ki je na to znatno bolj odporna (pri nas poroženela povrhnjica kože z maščobnim premazom), ne pa popolnoma neobčutljiva, zato jo pretiravanja z razkuževanjem in koncentracijo izven varnih meja lahko poškodujejo in - nasprotno kot želimo - omogočijo vstop škodljivih snovi in mikroorganizmov na poškodovanih mestih.

Varikina v priporočenih koncentracijah in količinah ter časih učinkovanja v vodi izgubi strupenost in postane varna za uživanje, ko se sprosti v njej vezani kisik in bodisi porabi za oksidiranje in s tem uničenje mikroorganizmov, bodisi za oksidiranje drugih škodljivih snovi, bodisi se O(2-) najde v pare v manj reaktivni 02, ki se v primernih pogojih porabi (dihanje živih bitij v vodi - ribe itn.) bodisi izloči v zrak kot mehurčki (enako kot tisti iz alg pri fotosintezi). Preostaneta natrij in klor v raztopini NaCl , ki jo poznamo pod imenom kuhinjska sol.

O učinkih prevelikih koncentracij in načinih, kako potem kaj poškoduje (in ubije) je pa mogoče napisati veliko grozljivih zgodb. Tudi s tem je kot z ognjem (in mnogimi drugimi rečmi) - v primernih mejah dober pomočnik, izven njih hudo nevaren gospodar...

[igorb]

bistvo čiščenja je da imaš indikator ki ti preveri vsebnost čistila v vodi ki jo piješ,ker če ni preostanka kemikalije pomeni da se je porabila in ni opravila svojega dela,če je je preveč je škodljivo,zato je pomembno doziranje,ker od viška ne samo da boli glava oz ne boli glava ampak lahko hitro boli kaj drugega klor je strup in to hud varikina sicer smrdi ampak jo zavohaš,klora ne zavohaš z čistili ki vsebujejo klor je potrebna previdnost od tega da povzročajo korozijo na kovinskih delih do reesnih okvar vitalnih delov

[Marjan Tomki]

Igor, problem ni klor sam po sebi (zapisal sem že, da je v kloridni anion v kuhinjski soli v primerni količini za nas ne le varen, ampak tudi nujen za življenje). Problem je mešanje kemikalij, ki reagirajo med seboj in so nekatere snovi, ki pri tem nastanejo, izjemno (tudi da povzročijo smrt v nekaj minutah) nevarne.

Tule google trenutno najde seznam SLO člankov o tem. Nekaj jih izrecno omenja nekatere primere mešanja čistil, nekaj problem uporabe različnih čistil zaporedoma v obliki, pri kateri se vdihavajo hlapi in do škodljivih reakcij pride v pljučih. Posebej na slabem glasu so čistila v obliki prišil (sprayev), ker se meglica iz njih lahko daljši čas zadržuje v zraku in je verjetno, da je vdihnemo več in jo vdihavamo dalj časa (in le redkokdo pri takem delu nosi masko).

• Določenih čistil za dom ne smemo mešati - Deloindom https://deloindom.delo.si
  6. apr. 2020 — Ko zmešamo belilo in kis se sprošča plin klor, ki lahko ob daljši ...
• Pozor! Kombiniranje teh čistil vas lahko ubije - Dominvrt.si https://www.dominvrt.si Pozor! Kombiniranje teh čistil vas lahko ubije - 13. jul. 2018 — ... Ti vsebujejo izjemno močne kemikalije, vsako čistilo drugačne. ... ne mešajte čistil na osnovi amoniaka s tistimi, ki so izdelana na snovi klora.
• Čistilna sredstva | ORZ - Okoljsko raziskovalni zavod omenja kot nevarni NaOH (natrijvo bazo oziroma lug) in HCl (klorovodikovo kislino). Obe snovi sta zelo agresivno jedki (reaktivni, korozivni...), če jih pomešamo, je končni rezultat res kuhinjska sol in voda, toda reakcija je eksotermna in izjemno burna (razvije precej visoko temperaturo). Če do tega pride v pljučih (kdo vdihnil zaporedoma)...

Vse to je elementarna kemija, za katero bi v svoji mladosti domneval, da jo vsi poznajo (iz domače kuhinje, še preden so šli v šolo), tako kot (skoraj) vsi znajo brati (latinico) in računati (vsaj seštevanko in poštevanko). Kaže, da zdaj to za mnoge ne velja več

Jaz pa še vedno berem varnostne liste (kjer bi morala pisati sestava) in potem precej dobro vem, kaj najbrž je in kaj gotovo ni združljivo.