Tole povzema predvsem iz Handling Storms, na katerega je zdaj povezava dve ali tri sporočila nazaj v tej temi.
Zaporedje tehnik, vsaka za težje okoliščine (in vsaka s svojimi omejitvami):
Ukrepi na barki
1. Krajšanje jader (v glavnem vsi poznamo)
2. ?zavlačenje? (heave to) (mnogi poznamo)
3. čakanje da mine, ob spuščenih jadrih (lie a-hull)(večini še ni bilo treba početi)
4. beg pred vetrom in valovi
Ukrepi, ko se obesiš na kaj, kar vržeš v vodo
5. plovno sidro tipa 'padalo' (parachute anchor)
6. plovno sidro (drogue) ?plovna zavora?
*Serijsko plovno sidro Donalda Jordana* iz točke 6 na strežniku jadrarne
http://www.acesails.com.
Ne princip ne izdelek nista patentirana, tako da ničesar ne kršiš, če kaj narediš sam, omenjena jadrarna pa poleg dokončanega izdelka prodaja tudi kite, iz katerih lahko sam kompletiraš in dokončaš izdelek.
Ace also sells kits for making a series drogue. For a 20,000-pound displacement, you would need 116 cones on a 194-foot line with a 75-foot leader, or a total of 269 feet. The cones only are $464, the kit costs $915, and the completed series drogue is $1,339.
Opomba: cene so iz časa nastanka knjige.
Ali kdo ve za ta kontekst (upočasnitev, držanje v smeri, ne zaustavitev) za sprejet slovenski izraz za pripravo, ki je v Angleščini tudi 'drogue'? Po funkciji bi bilo mogoče primerno 'plovna zavora' - jaz se ne spomnim, da bi že naletel na slovenski izraz za ta kontekst.
Dva konteksta sta - ko hočeš zaustaviti ladjo plovno sidro, ko želiš upočasniti ladjo, nadomestiti krmilo ali mu pomagati - to zdaj iščem. Sploh bo tole treba še malo sčarat.
--------------
Zakaj me ta plat tako zanima? Ali sem na morju največkrat v času, ko je vreme 'živahno' (pomladi in jeseni), ali pa mi je to najbolj ostalo v spominu.
Imeli smo navado (najprej dve, kasneje pa več bark) hoditi jadrat za en cel teden v oktobru in en cel teden v aprilu. Termini so bili vnaprej dogovorjeni in kakršno vreme smo zadeli, tako je pa bilo. Tako smo se privadili, da v burji (ampak ne takoj pod Velebitom) z dosti dela na škotah in škotinah (dober fittness) lepo pelješ po vetru, ki ima sunke čez 45 vozlov (povprečje recimo 30-35). In da kak dan nismo izpluli.
Če si na odprtem morju in te tako vreme ujame, te izbire nimaš več, in za take okoliščine bi rad vedel, kaj in kako.
Problem pri hitrostih vetra, s katerimi smo imeli opravka pri primerno skrajšanih jadrih ni bil veter, ampak morje, če se je vzdignilo v dovolj kratke (če so pri isti višini krajši, so bolj strmi in namesto da dvignejo udarijo) in visoke valove. Za zares težko morje tedaj nisem imel dobre ideje, kaj storiti. In v zares težkem morju tudi še nisem plul (doslej smo en dan počakali zaradi morja, en dan zaradi vetra, enega oktobra in drugega v marcu, oba v Malem Lošinju).
In ko se zaveš, da dvakratna hitrost vetra pomeni štirkrat več energije, in desetkratna 100 krat več, se zaveš tudi, da če v tako hodiš ali
se lahko v takem znajdeš, moraš biti pripravljen vnaprej.
). Uporabno tudi za drugo ocenjevanje razdalj, ne le za jadranje in samo v Grčiji (recimo za razdalje in čas poletov z letali - spremeniš hitrost na 200 ali 400 kt...)
)
Še vedno velja pravilo... spremljaj vremensko napoved pa rep med noge če se prične kaj kuhat. Se obnese 
