OdgovorNapisal/-a MarjanT » To Jan 13, 2015 11:16
Ležim na kauču, s polno porcijo gripe, vročina kot sredi poletja, kosti me bolijo kot bi pravkar prevozil Kvarner pri "more 6", s štiri in pol metersko pasaro. Prebiram te vaše konstruktivne debate o načinih jadranja, ter ugotavljanjem, kdo je boljši in bol pameten jadralec. Ne bom sešteval let odkar jadram, ker vsakič ko to počnem, se vprašam: "A sem že tako star?". Vendar lahko rečem, da sem, od svojega začetka do danes, jadral (vozil jadrnico) na 100 in en način. Z jadri, z motorjem in vse vmesne varjante. Moje mnenje je sledeče - naj vsak pluje kot mu je v danem trenutku bolje, predvsem naj se on in posadka počuti ugodno in varno. Ključnega pomena je, da ne preceni svojih sposobnosti, ter v razmerah, ki presegajo njegove sposobnosti, ostane nekje na varnem. Pred 20 leti je bila verjetnost, da me ulovi nevihta ali močna burja, sredi morja, veliko večja kot danes. Vremensko napoved smo poslušali na radijski postaji tri krat na dan. "Na sjevernom Jadranu, ponegdje mogučnost neverina". Pa vedi ti sedaj ali bo to na Piranski punti, ali v Brguljah na Molatu. Danes je to, z vso tehnologijo ki je na razpolago, veliko lažje. Izgovor -nisem pričakoval, je nesmisel. Če nekomu paše, da pri dveh vozlih vetra, zažene motor, naj ga. Jaz ga ne bom kritiziral. Naslednji dan bom mogoče jaz naredil enako, ko bo on lagodno jadral.
Me pa muči ena stvar. Vsako pomlad, lansko leto tudi jesen, se s kolegi morjeplovci odpravljamo na enotedensko "jadranje". Pogovarjamo se, da bi vsaj za kakšen dan izbrisali tiste kljukice ob besedi jadranje. Ideja je - jadranje 24 ur. Seveda ideja velja ob razumnih vremenskih pogojih. Naprimer - izplujemo ob 18:00 iz Verude z motorjem, po petnajstih minutah smo ven iz zaliva, kjer ugasnemo motor. Drugi dan ob 18:15 pričnemo iskati najprimernejši zaliv za sidranje, ter vpis pozicije v dnevnik. Pozicija bo naslednje leto služila kot meja, katero je potrebno preseči.
A je že kdo imel podobno iskušnjo ?
Jadranje je odklop