Razdalja med tračnicama!
Moderatorji: moderator2, moderator
Razdalja med tračnicama!
Razdalja med tračnicama ameriških tirov na železnicah je natanko 4 čevlje in 8,5 palcev .
Zakaj toliko?
Zato, ker je taka razdalja med tračnicama na angleških železnicah.
Ker so ameriške železnice začeli graditi Angleži, so tudi v Ameriki uporabili isto mero.
In zakaj v Angliji uporabljajo tako mero?
Zato ker so prve vagone v Angliji izdelovali v delavnicah, kjer so
pred pojavom železnice izdelovali kočije. Za železniške vagone so
porabili kar enaka podvozja, kot so jih prej rabili za kočije.
Zakaj pa so za podvozja kočij uporabljali prav to mero (4 čevlje in 8,5 palcev)?
Zato, da so bila kolesa na kočiji prilagojena kolesnicam na starih
evropskih kolovozih, ki so imeli to mero.
Zakaj pa so imeli kolovozi to mero?
Zato, ker so kolovozne poti napravili stari Rimljani med svojimi
osvajalskimi pohodi. Njihovi dvokolesni vozički za konjsko vprego pa
so imeli to mero.
In zakaj so imeli vozički ravno tako mero?
Zato ker so vprego konstruirali tako, da je sta vanjo natanko pasali riti dveh konjev.
Končno:
Ameriški space shuttle ima 2 rezervoarja za gorivo (SRB - Solid Rocket
Booster), ki jih izdeluje firma Thiokol v zvezni državi Utah.
Inženirji, ki so projektirali rezervoarja so želeli napraviti širša,
ampak so bili omejeni s širino tunelov na železnici, po kateri so
rezervoarja transportirali. Širina tunelov pa je bila seveda primerna
širini železniških tirov.
Sklep:
Najbolj napreden primerek ameriške tehnologije je zgrajen na osnovi širine riti rimskega konja!
Zakaj toliko?
Zato, ker je taka razdalja med tračnicama na angleških železnicah.
Ker so ameriške železnice začeli graditi Angleži, so tudi v Ameriki uporabili isto mero.
In zakaj v Angliji uporabljajo tako mero?
Zato ker so prve vagone v Angliji izdelovali v delavnicah, kjer so
pred pojavom železnice izdelovali kočije. Za železniške vagone so
porabili kar enaka podvozja, kot so jih prej rabili za kočije.
Zakaj pa so za podvozja kočij uporabljali prav to mero (4 čevlje in 8,5 palcev)?
Zato, da so bila kolesa na kočiji prilagojena kolesnicam na starih
evropskih kolovozih, ki so imeli to mero.
Zakaj pa so imeli kolovozi to mero?
Zato, ker so kolovozne poti napravili stari Rimljani med svojimi
osvajalskimi pohodi. Njihovi dvokolesni vozički za konjsko vprego pa
so imeli to mero.
In zakaj so imeli vozički ravno tako mero?
Zato ker so vprego konstruirali tako, da je sta vanjo natanko pasali riti dveh konjev.
Končno:
Ameriški space shuttle ima 2 rezervoarja za gorivo (SRB - Solid Rocket
Booster), ki jih izdeluje firma Thiokol v zvezni državi Utah.
Inženirji, ki so projektirali rezervoarja so želeli napraviti širša,
ampak so bili omejeni s širino tunelov na železnici, po kateri so
rezervoarja transportirali. Širina tunelov pa je bila seveda primerna
širini železniških tirov.
Sklep:
Najbolj napreden primerek ameriške tehnologije je zgrajen na osnovi širine riti rimskega konja!
...Don't take life too seriously . No one gets out alive! ...
...Never sail with a crew who can't sing!...
...Never sail with a crew who can't sing!...
-
NOVI FOSIL
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Zanimiva in logično zveneča anekdota, ampak znaten del vseeno ne drži.
Naslednje povezave opišejo, kje je anekdota netočna.
Vendar tudi zgornje povezave še vedno ne zajemajo dobrega dela sveta izven ZDA (in širine med tračnicami tam). Rusija (in za njo Sovjetska zveza itn.) je ena od tistih, ki je imela - in kolikor vem še ima - svojo tirno širino (kar je med drugim delalo zanimive dodatne logistične težave Nemcem med drugo svetovno vojno).
Če sklenem... po svetu je tudi zdaj še vedno v uporabi več tirnih širin, in tudi v ZDA niso prišli na sedanjo širino tako neposredno, kot namiguje anekdota. Tole je dober vir:
Verjetno so imeli Rimljani več različnih pasem konj z različno 'ritno širino'

Naslednje povezave opišejo, kje je anekdota netočna.
- https://www.truthorfiction.com/railwidth/
http://www.snopes.com/history/american/gauge.asp
http://trn.trains.com/railroads/abcs-of ... rack-gauge
Vendar tudi zgornje povezave še vedno ne zajemajo dobrega dela sveta izven ZDA (in širine med tračnicami tam). Rusija (in za njo Sovjetska zveza itn.) je ena od tistih, ki je imela - in kolikor vem še ima - svojo tirno širino (kar je med drugim delalo zanimive dodatne logistične težave Nemcem med drugo svetovno vojno).
Če sklenem... po svetu je tudi zdaj še vedno v uporabi več tirnih širin, in tudi v ZDA niso prišli na sedanjo širino tako neposredno, kot namiguje anekdota. Tole je dober vir:
Verjetno so imeli Rimljani več različnih pasem konj z različno 'ritno širino'
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
-
NOVI FOSIL
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
To gradivo o Bohinjski progi in še precej več sem si pa predprejšnji petek ogledal - visi namreč tudi na steni čakalnice postaje v Bohinjski Bistrici.
Zakaj so šli 'zapraviti' toliko denarja za tako zahteven in drag projekt
O vsem tem - o zgodovinskem ozadju, o možnih različicah trase itn., o zgodbah pri kopanju predora - je bil najboljši doslej najden čez internet dostopen vir tale na gore-ljudje na povezavo pod sliko (ki je tudi od tam):
Kdo opazi na tej sliki, da so naredili Bohinjski predor širok za dva tira, čeprav je bil potem ostali del Bohinjske proge - zaradi varčevanja oziroma pomanjkanja sredstev seveda - enotiren? Bi znal biti ta košček zgodovine koristen pri odločanju, kje bo šla in kako bo potekala in kakšna naj bo železniška povezava do Kopra?
- Pripeljal sem se okrog sedme s prvim jutranjim vlakom iz LJ (okrog €4 za oldtimerje s potrdilom), zmenjeni smo pa bili, da me za do Ribčevega Laza pobere eden od članov kluba, ko bo prišel mimo. Kolesa tokratnisem vzel s seboj, ker naj bi se v Ljubljano vrnil z enim od jadralcev, ki se bo vračal v Lj s tekme v soboto ali jadranja v nedeljo.
Tisti, ki naj bi me pobral, je prišel šele okrog devete (ko pride naslednji vlak, na katerem je računal da bom) in jaz sem imel dve uri časa, da v miru naštudiram razstavo na zidovih čakalnice (zunaj je takrat še lilo in se mi ni dalo peš skozi dež).
V glavnem, tisti dve uri sta bili prav zanimivi in za nekaj reči sem potem pogledal še naprej...
Ja, če bo kdo spet težil o načitanosti in lastnih izkušnjah, naj se s takimi pritožbami oglasijo le tisti, ki so sami vrtali predore (po možnosti v tistem času) ali vsaj vozili vlake iz tistih časov.
Zakaj so šli 'zapraviti' toliko denarja za tako zahteven in drag projekt
- Pomemben del razlogov, zakaj so šli delat drugo povezavo do Trsta (poleg južne železnice skozi Ljubljano, Postojno...) je bilo, da je družba južne železnice imela monopol na prevoz in določala tako visoke cene prevozov, da se kup dejavnosti v Sloveniji - in Avstriji naprej - enostavno ni splačalo. Recimo premog iz zasavskih rudnikov bi bil v Trstu zaradi visokih transportnih stroškov predrag, železo z Gorenjske prav tako, enako je veljalo tudi za naslednje avstrijske dežele (Koroška, Tirolska, Štajerska...).
To je bilo pomemben del razlogov, da so zasnovali nekaj različic Transalpine (ki mislim da je najprej povezala Tirolsko mimo Trbiža in Rateč s priklopom na Južno železnico v Ljubljani, potem pa se spravili delat 5 km predor pod Koblo, ampak na časovno zaporedje nisem bil posebej pozoren).
- Začeli so vse na roko in tako od vsake strani zvrtali kak kilometer, potem pa je bil narejen stroj s štirimi električnimi vrtalnimi stroji (Siemens Halske, po tej dokumentaciji sodeč prvo električno vrtanje za vrtine za eksploziv na svetu). Takrat je bila po dokumentaciji na postaji v Bohinjski Bistrici na reki Bistrici elektrarna, ki je gnala te električne vrtalne stroje , zraven pa je voda poganjala še prezračevalne naprave za prisilno zračenje predora med deli v predoru.
O vsem tem - o zgodovinskem ozadju, o možnih različicah trase itn., o zgodbah pri kopanju predora - je bil najboljši doslej najden čez internet dostopen vir tale na gore-ljudje na povezavo pod sliko (ki je tudi od tam):
Kdo opazi na tej sliki, da so naredili Bohinjski predor širok za dva tira, čeprav je bil potem ostali del Bohinjske proge - zaradi varčevanja oziroma pomanjkanja sredstev seveda - enotiren? Bi znal biti ta košček zgodovine koristen pri odločanju, kje bo šla in kako bo potekala in kakšna naj bo železniška povezava do Kopra?
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
-
NOVI FOSIL
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov
