Ali je to normalna hitrost za gliser?

[tomaz_slo]

http://www.glen-l.com/how-fast/

Dobra povezava za izračun pričakovane hitrosti.. Matic1, iz vseh naših mnenj izračunaj srednjo vrednost, pa bo prav..

[SR 290]

@tomaz_slo;

Nisem se spuščal v varnost ali nevarnost čolna, ampak vsak kolikor toliko glisersko izdelan 550 kg čoln mora glede moči letet z 50 konji 70 km/h (Oprosti Tex, ampak v evropi imamo enoten merski sistem in milje so nam pod pasom vsilili "veliki" pomorski narodi kot sta ZDA in GB, zato raje pišem v naših merskih enotah.)

Ne pričakujem da bo Matic na polno bulal svoj čoln in se spravljal v nesrečo, sploh mi ni do tega. Hec je v tem, da mora najti primerno kombinacijo, če želi motorju dolgo življensko dobo in imet majhno porabo goriva. Pa še stabilnejša vožnja bo pri potovalki.


@Pozejdon;
Se zgodi, le debato kakršna se je nekoč že dogajala in sem na koncu imel poln kufer, ter brisal, sem želel v kali zatreti.


@vsi, ki vam je 70 km/h, oziroma 39 vozlov za ljubitelje imperija preveč;
To sploh ni neka huda hitrost za mirno morje in dobro nastavljen čoln, ne glede na njegovo velikost. Imam precej izkušenj z 3,8 m dolgim malčkom, ki je to hitrost dosegal. Bil je odlično nastavljen in z bratom sva kot mulca vedno pičila na polno brez vsakršnega pripetljaja. Na splošno je bila na njem ročica za plin bolj v funkciji ON-OFF stikala kot ročice in rersnično se nikoli ni pripetilo nič hudega. Dobro, enkrat je brat z 40 kilami lastne mase po doskoku v vodo zlomil prednje sedeže.
Takrat nismo vedeli kako se reče chine walku in smo se pač pogovarjali:"ko ga zagunca malo popraviš z volanom da prideš čez, pol pa leti." "Potovalko" smo imeli le kadar je šla čoln cela družina, oziroma proti koncu dopusta, ko smo bili že vsi prehlajeni in smo imeli boleče sinuse.
Vem, da se bo nekomu to zdelo trapasto, ampak mi smo neznansko uživali v nabijanju in skakanju čez valove. Posebno zanimiv izziv in adrenalinsko nafilan je bil "oster" zavoj pri polni hitrosti, ko si se venomer bojeval z čim bolj ostro krivuljo zavoja in sredobežno silo, ki je hotela navzven zvrnit čoln.
Tudi tekma po koliko zavojih bo tisti zadaj na smučki uspel tako zaguncat čoln, da bo porinil propeler iz vode je bila zanimiva.

Še enkrat: 40 vozlov še ni neka nevarna hitrost, če jo jemlješ tako kot je in, če imaš dobro nastavljen čoln. V kolikor ti nekaj od tega manjka, je pa huda.

[kasaudio]

Moje skromno mnenje se pridržuje temu, kar je SR290 napisal. Ppoleg dobrega težišča, v nulo prilagojenega propelerja je seveda pomembna čimmanjša teža čolna.

Moj gumenjak brez vode, s pol tanka in 17" alu prop z 75 HP etec doseže 40 vozlov. Ko zadevo obtežiš pa ta max pade. Z opremo potrebno za morjeplovsko ruto je letos bilo doseženih 37 vozlov, lani 38. Se pa tudi čuti, da nekaj s propom ne štima takrat.

[Tex]

sr290 upam, da imaš tudi navtične karte v "evropskem merskem sistemu"...
Na morju se pač uporablja navtične milje, že stoletja...

[SR 290]

Saj pravim, da je imperij pod pasom uvedel svoj prav. Na srečo v Jadranu ni treba nekih super kart in me razlika sploh ne moti, kam dlje se pa nimam namena podajat.

[Roberth1]

Pišuka, jaz sem prišel do zidu, ki sliši na "34 vozlov". Čez to mi ne uspe in ne uspe. Motor bi naj imel (kar nekaj let nazaj) 70KM in bi po besedah SR290 moral priti do 40 vozlov.
Pri obratih je še "luft" do ene 6.000 rpm = cca 37 vozlov. Čez 5.700 (trajno) še nisem prišel (bilo 5.800 za par sekund).

Najbrž bi se dalo nekaj dobiti nekaj s RF.

Zopet po drugi strani, so pa pogoji, ko bi lahko dosegal te hitrosti precej redki (vsaj v Istri). Po sezoni plutja s hitrostjo od 19 - 25 vozlov sem prišel do tega, da je res malo plovil, ki resno pluje hitreje.

Aja, pa še to. Pod kakšnimi pogoji ti manjši kosi dosegajo max.??
1x oseba (po možnosti jockey), brez vse opreme, 4l bencina, ....

[Marjan Tomki]

@Tex, SR 290

vozli, mph, km/h...

SI (enote mednarodnega sistema enot) so prirejene teoretični in uporabni znanosti, saj je tako često preračunavanje bistveno poenostavljeno, a niso vedno lepo predstavljive.

Taka izjema niso samo 'imperialne enote'...

Vozli, navtične milje...

V navtiki in pri letenju se pri navigaciji zaradi enostavnega odčitavanja morskih (navtičnih) milj z različnih kart uporabljajo morske milje (1852 m), čeprav niso enote iz SI. Kolikor mi je znano, so v ta namen - čeprav ne SI - tudi dovoljene.


A knot is a unit of speed. It is abbreviated kt or kn. It is a non-SI unit accepted for use with the SI.[1] It is used around the world in meteorology and for maritime and aviation purposes.



V uporabi so iz tega nabora izrazi vozli/knots (1852 m/h) in nautical miles, standardno uporabljeni tudi pri navigaciji - poleg let, dni, ur in minut (določanje pozicije s sekstantom, uro in astronomskimi tabelami) namesto kilo, mega, giga sekund (kar bi bile SI enote) in kotne stopinje, minute in sekunde namesto radianov (ki so SI enota, ampak sekstanti in podobno niso umerjeni v njih itn.).

V tem primeru torej ne gre ne za imperialne (UK) ne za ameriške (US) enote oziroma milje.
MPH, miles per hour, milje kar tako

MPH je 1609 in še malček drobiža m/h, milja pa 1909 in še malček drobiža metrov. To so US/UK milje, tudi kopenske milje (lahko imenovane tudi imperialne).

V zgodovini se je milja reklo še marsičemu - ampak če imamo v mislih kaj takega, je zraven besede milja še kaj (rimska milja... mille pasuum, tisoč vojaških dvokorakov, kar so često ob prvem pohodu legije po tisti poti označili z zabitim količkom...).

Nekatere države so kopenske milje in nekatere ostale svoje ne SI enote - recimo PSI, pound per square inch, funt na kvadratni palec (*) - (tudi po svoji zakonodaji) obdržale v različni meri.

Če navajamo meritve, ki jih navaja avtor iz tiste države (ali podatke iz priročnika, namenjenega tisti državi) največkrat velja za korektno poleg izvirnega podatka navesti tudi pretvorni faktor, v SI preveden podatek ali oboje.

Tako je med ostalim tudi najlažje opaziti, če je pri pretvarjanju enot prišlo do kake napake.

km/h, m/s

1 km/h pravzaprav ni SI enota; je 1000m/3600sek, torej 1/3,6 m/s.

Za prave SI enote bi pravzaprav bilo treba tudi to pretvoriti v metre na sekundo, vendar pa za hitrosti v m/s mi podobno nimamo občutka, kot 'imperialci' za km/h ali pa mi ne za mph. Podobno so naši brzinomeri v cestnih vozilih umerjeni v km/h, prometna zakonodaja in oznake omejitve hitrosti so v km/h...

Dalje, astronomske enote razdalje so tudi ne-SI (AU, svetlobno leto...), pa že omenjene časovne enote (pretvornik 60 med minutami in sekundami domnevno podedovan od Sumercev...)

V glavnem, po plati ne-striktne-uporabe-SI-enot nismo čisto nič boljši od 'imperialcev' - le na malce drugačne enote smo se navadili tako mi, kot naša zakonodaja.

(*) vedno ko si prevedem 'funt na kvadratni palec', si predstavljam palec, ki ga je nekdo sploščil s kladivom v kvadrat - kar mi je hkrati smešno in si ne želim, da bi kdo to naredil z mojim palcem

[Matic1]

OK hvala za odgovore. Bom probal drugo leto nekaj naredit.
Ma to z max hitrostjo sem samo vprašal nisem mislil da bo taka resna debata, v bistvu vidim da max hitrosti nisem meril na pravi način, očitno imam zajle naštimane preohlapno ker na full gas ročka mi kaže še vedno okol 5.500 obr čeprav je rdeče polje od 5.500-7.000 in bi sigurno šlo še kaj čez. Poleg tega sem meril na recimo ne najbolj mirnem morju. Mogoče tudi razpooreditev obtežitve kaj doprinese, ko čoln miruje je zelo nazaj (zadaj so težišče, motor, tank), ko zglisira se postavi šele v horizontalo. Višina motorja in kav. plošče ne morem spreminjta, ta pozicija je definirana za ta čoln , tako je bilo že od novega, ko so menjali motor so dali na isto pozicijo in ne gre drugače,...je pa drugače motor s kratko peto in zato precej nizko pride krmna stena. Bom dal kako slikco.

lp M

[Tex]

Marjan Tomki, zopet hvala za spis

Sr290, navajaš dvojico amerikance in angleže ?

Francozi,Nizozemci,Španci,Portugalci, pa še kdo... so se šli navtiko prej pa niso merili v metrih

ww2, Nemci,Japonci,Italjani... so bile velike pomorske sile, no zadnji ravno ne... zanimivo tudi oni niso imeli v Biscmarku kilometerštevcev

Pač tako je, po morju plujemo z barkami,navtične karte so narisane v NM, zato tudi hitrost podajamo v NM... in računica se izide...
Najbolj neumno pa je pogledati na karto in preračunavati potem iz KM...

v U.S. imajo itak kopensko miljo, kar je zopet mimo... ( no oni delujejo na tvojem km/h sistemu )

[marolt55]

Pa zakaj je treba zanimivo debato uničit. Potem ko hočeš najti kaj zanimivega kar rabiš je vedno neko sranje vmes.

[SR 290]

Tex, prav imaš.

[Tex]

nevem če, jaz samo razmišljam naglas, pa temo serjem

[sundancer]

Mene pa zanima jo tile konji in vleka smučarja ne pa merske enote

L.P Sundancer

[Marjan Tomki]

@marolt55, @sundancer

Zanimiva debata ne bo uničena, ker bo kasaudio (ki je tu moderator) ob primernem času bodisi počistil del o enotah iz te teme, bodisi bo - če bo zanimivo in korektno napisano - prispevke o tem odcepil v drugo, svojo temo.

Jaz sem se temu delu pridružil, ko so bolid, Tex in SR 290 o tem v to temo že napisali vsak po prispevek, dva.

Sam sem - kjer sem se pravočasno spomnil, na primer - iz teme o povečanju moči motorja Yamaha F50 le naredil kazalec v novo temo o nihanju čolna okrog vzdolžne osi (chine walk)v bazo znanja v veliki meri prav zato, da ne bi 'posral' teme o povečanju moči motorja.

Ampak s tem, da je SR 290 nadaljeval o 'chine walk' v temi o povečanju moči motorja, po mojem ni popolnoma nič narobe - in kolikor lahko vidim, si tudi ti (marolt55) enakega mnenja.

@Tex - malo se skuliraj.

sr290 upam, da imaš tudi navtične karte v "evropskem merskem sistemu"...
Na morju se pač uporablja navtične milje, že stoletja...

Mednarodna morska milja, ki se ti zdaj zdi tako samoumevna, je bila določena na 1852 m leta 1929 v Monacu, torej mednarodna morska milja še nima niti celih sto let. Američani so svojo morsko miljo zamenjali z mednarodno šele leta 1954, Britanci pa svojo šele leta 1970. O tem bi bil tisti moj prosti spis - in tudi tale tu - lahko veliko daljši in podrobnejši (in zgodba je zanimiva ).

Če bi vsaj preletel moj 'prosti spis', bi videl,da sem že v njem zapisal, da so se mere za razdalje s časom spreminjale. Tudi to, koliko je bila kje kdaj velika merska enota za razdalje na morju, se je zelo spreminjalo skozi stoletja.

Tako na kopnem kot na morju so različne pomorske države skozi čas uporabljale različne enote. Ko že omenjaš Špance, so pred dogovorom, s katerim so v času francoske revolucije Francozi uvedli meter, Španci in Portugalci - recimo v času Magellana... - pa tudi Francozi sami za razdalje na morju uporabljali leagues, ki so bile tudi pri eni državi vse prej kot med sabo enake.
Če koga zanima, je tu vikipedija dober vir: http://en.wikipedia.org/wiki/League_%28unit%29 .

Tvoj prosti spis z omenjanjem Špancev in stoletij uporabe navtične milje torej ni dovolj dober argument za izključno rabo navtičnih milj in vozlov v navtiki. Primerno, priporočljivo... da edino dovoljeno... ne.

Osnovni razlog za uporabo navtične milje pri pomorski in letalski navigaciji je uporaba pretežno Mercatorjeve projekcije pri kartah. Pri tej projekciji pride do precejšnjih popačenj in odmera razdalj iz fiksne skale (kot je narisana pri kartah manjših geografskih področij) postane neuporabna. Zato je bila za enoto izbrana na cel meter zaokrožena dolžina povprečne stopinje loka ene ločne minute na poldnevniku, ki se na karti odmeri čim bližje razdalji, ki jo želimo izmeriti.



The nautical mile remains in use by sea and air navigators worldwide because of its convenience when working with charts. Most nautical charts use the Mercator projection whose scale varies by about a factor of six from the equator to 80° latitude, so charts covering large areas cannot use a single linear scale.[2] The nautical mile is nearly equal to a minute of latitude on a chart, so a distance measured with a chart divider can be roughly converted to nautical miles using the chart's latitude scale.



To je osnovni razlog za uporabo navtične milje pri navigaciji.

V glavnem, Bolid in SR 290 sta oba napisala, kaj in v čem sta odmerila (v km/h, če je bil instrument umerjen v tem) in tudi, koliko vozlov je to bilo. Po argumentih - in virih - v mojem 'prostem spisu' je to korektno. Še več, ker je odmerjeni podatek osnova, preračnani pa je zaradi zaokroževanja (praviloma malo) manj točen, je to ne le korektno, ampak tudi bolje.

Tex, s tem, da o tem razmišljaš, ni nič narobe. Tudi, če se o tem ne strinjamo, in če se o tem razpišemo, ni nič resnega narobe. Samo bilo bi dobro, ko bi takole reč malo večkrat obrnili v svojo temo.

[SR 290]

Mogoče tudi razpooreditev obtežitve kaj doprinese, ko čoln miruje je zelo nazaj (zadaj so težišče, motor, tank), ko zglisira se postavi šele v horizontalo. Višina motorja in kav. plošče ne morem spreminjta, ta pozicija je definirana za ta čoln , tako je bilo že od novega, ko so menjali motor so dali na isto pozicijo in ne gre drugače,...je pa drugače motor s kratko peto in zato precej nizko pride krmna stena. Bom dal kako slikco

Bolj je težišče zadaj bolje je. Pomikaš ga proti krmi dokler ne prične med glisiranjem nekontrolirano nihat premca, tega ne sme delat preveč. Med glisiranjem se ne sme uleči po celem dnu. Idealni kot kobilice je med 3 in 5 stopinj. Manjši kot povečuje trenje dna in porabo, zmanjšuje pa hitrost. Žal klasični gliserji takega vpadnega kota ne morejo doseči ob polni hitrosti, ker dno ni temu namenjeno in zato se prične chine walk precej hitro in tudi končna hitrost se redko približa predvideni. Ravno ta vpadni kot je glavna cokla klasično oblikovanega dna brez smučke ali ventilacijskih stopnic.

Imaš motor že na zadnji luknji, da ga ne moreš dvignit? Vsakemu klasičnemu gliserju dobro dene, če ima kavitacijsko ploščo višje od dna krme. Slikaj.