Plovba, navigacija, pristajanje, sidranje, veščine...

[Marjan Tomki]

Plovba, navigacija, pristajanje, sidranje...

Tule na začetku je kazalo bodisi na naslednje prispevke v tej temi, na druge teme na forumu ali na dobre vire s tega področja drugam.

SW tega foruma žal (še?) ne podpira povezav oziroma skokov znotraj prispevka (kot to gre na Wikipediji), zato je (poleg tega, da so preveč zrasli) več razdelkov prestavljenih v nove teme.

Seveda še vedno v čaranju...

Pregled razdelkov

Navtična literatura - tudi branje za začetnike, recimo kar obravnava izpit za voditelja čolna
Kako zares začeti
Vrvi, vozli, privezovanje...
Vreme
Navigacija povezave na karte, merjenje in preračunavanje razdalj itn.
Teorija - vzgon, stabilnost, nosilnost, upor pri različnih režimih plovbe, delovanje propelerjev, jader... tudi teorija valov
Propelerji - izbira, lastnosti, elementi in poimenovanje, delovanje, izdelava - podrobneje
Izplutje, pristajanje, manevriranje na malo prostora...
Sidranje

Zdaj je to svoja tema in tja je prestavljeno tudi
Stalna sidra - korpo morto, deadweight anchor...
Sidrno jadro
Plovba pod jadri in njene posebnosti
Del, ki 'motornjakov' (še) ne zanima: Krajšanje jader in tudi splošno nastavljanje (trimanje) jader, manevriranje na jadra - tudi izplutje, pristajanje, sidranje, privez na bojo...; iz česa so jadra, trimanje jamborov...

Viharno morje

Splošno - tudi za začetnike

nekaj odgovorov na vprašanje, kam na tečaj - že jadrali, a ne samostojno
Animirana šola jadranja - Nemščina, sicer zelo dobro. Našel Gorenc.

Sailing Almanac - pdlično in jedrnato o vsem živem - našel (že spet) evovii
Marine, plimovanje, vreme v Veliki Britaniji; o komunikacijah, varnostnih itn. info (recimo NAVTEX-u), o oznakah na kartah, o pravilih za izogibanje trčenjem na morju, pa o simptomih in vzrokih pri motnjah na motorjih, pa o... Jasno in jedrnato.

Tony Brooks marine courses and advice - našel Bouton
Med drugim gradiva tečajev, namenjena tudi začetkom totalno brez predznanja, tako da je recimo motor čisto v začetku 'tisti veliki kos železa', menjalnik pa 'tisti mali kos železa zraven' - ampak postopno je jasno, kaj je za kaj in kaj je potrebno s čim početi, da pridno in varno dela.

Šola jadranja - tema na tem forumu, tudi o tem, kako kdo kje pristaja in kako se je tega naučil

Tema o navigacijskih lučeh na forumu - ima tudi povezavo na simulator, ki kaže lučke in ti prepoznavaš, kaj bi te lučke pomenile.

Nasveti za solo jadralce - hvala, Grega295

In za to v praksi Slovenec z Laserjem 2 2000km daleč od Slovenije v dobrem mesecu do Albanije in nazaj - tu je pa še njegovo diplomsko delo na Fakulteti za šport o učenju jadranja

MyBOATSGear
Povezave na info o hlajenju in še čem - sidranju, motorjih; ampak takrat sem iskal za hlajenje... zelo uporabnem, na enostaven način napisanem na straneh internetne trgovine MyBOATSGear

Sea - Seek Hrast je napisal, da je wikipedija - ampak je bolj podobno naši bazi znanja (recimo o vremenu), kje so slike in podobno.

Tu karte, 3D pogledi, slike, vremenska poročila - in verjetno priročniki.

Strani Christine DeMerchant
Kup zanimivih reči od osnov jadranja, slik izdelave več plovil, sidranju... pa brezplačni načrti nekaj malih plovil, vesel... pa do mačk - hudo zanimiva gospa, ni kaj.

Ima tudi veliko (jedrnatega) povedati o materialih vrvi in plastikah na splošno

Vreme

Vreme (povezave, zakonitosti...)
Tema v bazi znanja na tem forumu, o vremenu na splošno, recimo s povezavami za vreme v Grčiji in podobno

Vreme
Vreme na morju, njegove nevarnosti in lepote - področje na tem forumu, kjer tečejo sprotne razprave

Teorija vzgon, stabilnost, nosilnost, upor pri različnih načinih plovbe, delovanje propelerjev, jader...

O teoriji valov na morju
Začelo se je o valovih iz druge smeri, kot veter, povezava naprej na Hyperphisics pa je na to, kar trenutno na splošno mislijo, da vedo o valovih na morju. Kolikor vidim, se od doslej najdenega (in uspešno razumljenega) najbolje ujema s tem, kar sem videl in izkusil.
O teoriji jadranja (avtor Tilen Kusterle)
Tole je bilo na morjeplovcu že omenjeno v prispevku okrog tega, ali (oziroma kdaj) se jadrnica lahko prevrne.
Jasna, jedrnata in temeljita zadeva, mislim da v splošnem razumljiva tudi začetniku, čeprav s formulami in navedbo virov vred.

Še ena zelo dobra pregledna osnov teorije jadranja - na 'Real World Physics'

Evaluating Stability and Capsize Risks For Yachts
Stabilnost in kompromisi... samoizravnava po prevračanju, mirnost plovbe... branje diagrama stabinosti... razporeditev teže (razporeditev in poraba goriva po rezervoarjih, vode po rezervoarjih... prtljaga...
slike, tudi video morja, v kakršnem je prevračanje možno oziroma verjetno... avtor je Dashew.

Hitrost jadrnice pri motoriranju - tema z vprašanjem in odgovori
Ti odgovori pa so uporabni tudi splošno, ne le za tisto jadrnico. Vprašanje je bilo, ali ima pravi propeler, ampak bistveno vpliva obraslost barke in še zlasti propelerja, tako da nima nobenega smisla iskati drugega propelerja, preden nisi preveril/zagotovil, da je obstoječi razumno čist.

Optimalno težišče gliserja - tu v bazi znanja...

Propelerji... in ostalo o pogonu na vodi podrobneje

Bil je odličen ABC slovar lastnosti propelerjev, ampak (vsaj občasno) domeno prestavi na eno trgovino s stranmi na pri pogled precej brez veze. Za vsak primer sem vsebino tudi shranil, če spet izgine.

Slike in pojasnila za izraze, ki jih v nasvetih uporablja SR290 - recimo za 'cup' in 'rake'... Zlasti primerno za začetnike (kot sem tu jaz) z http://www.boatfix.com/. Torej, kako čemu rečejo in kako kakšna lastnost običajno vpliva. Videti je, da se predvsem nanaša na propelerje gliserjev.

Ta naslov sem našel, ko sem iskal pojasnila za prop walk (vzroki, mehanizem, posledice - analogen pojav tudi pri propelerskih letalih) in zdaj mislim, da mi je za začetek dovolj jasno.

Izračun hitrosti po koraku propelerja - tema na forumu
Dobre osnove in hkrati lep vpogled v čas, ko so bili nekateri 'stari člani foruma' še mladi člani foruma in so še sami iskali reči, za katere nekateri med njimi zdaj gnjavijo, če o njih kdo kaj (zlasti celovitega in argumentiranega) napiše. In že tam je cibro, ki je sploh začel temo čim se je izkazalo, da je reč 'komplicirana'


Brezveze neki. Admin daj prosim to zbriši če lahko.
LP, G

Ampak admin - že tedaj - ni zbrisal.

Mala šola za vse s propelerji za krmo tu na forumu

Izdelava propelerjev
Ta prispevek na http://www.submarineboats.com opiše (in video) del postopka od zasnove do vlitja propelerja. Video (za razumevanje za podlago) pa podrobno razloži dele in geometrijo propelerja. Slike pokažejo tudi nekaj propelerjev z nastavljivim korakom, ki jih sicer v uporabi še nisem videl, bi pa lahko bili pri rabi pri različnih režimih plovbe bistveno bolj učinkoviti kot tisti z nespremenljivim korakom.

Prispevkov z omembo Froude* na forumu - so v raznih temah foruma in tole je ustrezni klic iskalnika
William Froude je - davno - raziskal vplive različnih dejavnikov na upor pri gibanju skozi tekočine. Za to je poiskal tudi teoretične razlage in izkazalo se je, da so bile njegove ugotovitve veliko bolj temeljne, kot so si to predstavljali v njegovem času, in niti slučajno ne veljajo le v navtiki.

Uporaben in jedrnat FAQ (pogosto postavljana vprašanja) - tudi nekaj o običajnih materialih za prope (bron, nibral, inox...), pa postopek za ugotavljane vzroka vibracij (mislim da je 7. točka po vrsti 'poišči strokovno pomoč'; prejšnje so videti podobno uporabne in jedrnate).

Krajšanje jader in tudi splošno nastavljanje (trimanje) jader

Marchijev potopis po burji čez Kvarner in nazaj - uživaški solo z 11m potovalno jadrnico je - med drugim - tako dober začetniški učbenik, da si ne predstavljam boljšega.
Krajšava jader
Kdaj, kako... navijalna in nenavijalna, viharna... tema na tem forumu. Velik del kakovost za bazo znanja.

Navijalno glavno proti full batten
Kako s katerim tipom, in kdaj in zakaj s tem... tema na tem forumu. Velik del kakovost za bazo znanja.

Kamenjak, rt stoterih obrazov

Kako se jadra v valovitem ostro v veter, zakaj kdaj ne gre, kakor in kamor želimo (skrajšana rol jadra, tok in valovi nad prlitvino) in ali oziroma kako bi se kdaj in kje lahko bolje
Navijalni v jambor vs navijalni (v) bum

Kako nastaviti traveler glede na kot jadranja ? obravnava drsnike prednjih jader in glavnega jadra, ampak gre od tega tudi naprej

Trimanje jadra prek zadnje pripone
Pripone jambora - na tem forumu, ampak tam je tudi povezava na drug(e) vir(e)

Viharno morje

Handling storms... Roth, popolno besedilo - zelo zelo dobro, če le razumeš angleško


Pozdravljeni,

Na spodnji povezavi najdete priročnik kako jadrati v nevihti.... Mislim, da se splača v zadevo malo poglobit, ker nikoli ne veš kje te kaj čaka. Prijetno branje, pa čim manj prakse Še vedno velja pravilo... spremljaj vremensko napoved pa rep med noge če se prične kaj kuhat. Se obnese



Lp Andrej


Rothovega obvladovanja neurij na morju - tu na forumu

Surviving the Storm

Kazalo ter nekaj celih prav uporabnih poglavij (uvod, priprava na vihar...) Steva in Linde Dashew.

Komunikacije na morju

International Code of Signals - 'zastavice' niso le za črke, štart regat in podobno... zgodba je zanimiva in zna priti zelo prav.

[Marjan Tomki]

Simulator, za pristajanje motornjakov z dvema motorjema.
Dobro simulira obnašanje plovila v brezvetrju in brez tokov. Vseeno kar zajeb zadeva, če hočeš lepo pristati. Naštimajte si kontrole po želji, da bo vse skupaj malo lažje.

http://www.pigdogtoad.com/customer/boemarine/boat_docking/03_29_07/docking_school.html


in še en

Ship handling trainer
http://www.seamanshiptutor.com/st/st.html

Nekaj o pristajanju pa smo govorili že tukaj, kjer so Edotove slike treutno žal na off.

Tole je Marchijev prispevek iz teme o tem, kako dvigniti raven obvladovanja vožnje motornih čolnov - in torej tudi z njimi pristajati.

Ko bo Edo našel slike, bomo tudi to vrnili).

[Marjan Tomki]

Tule bo za začetek nekaj neurejenih povezav o ravnanje na jadrnici v izjemnih pogojih - lahko tudi potem, ko že pride do česa

Tega enostavno ne bi rad pozabil, kje je...

Straorcada

To je nehoten obrat (nenamerna znatna sprememba smeri) jadrnice v močnem vetru, kjer se bistveno spremeni postavitev jader glede na veter, to pa pri močnem vetru pomeni silovite gibe in obremenitve, lahko tudi poškodbe jadrnice in članov posadke. Obravna pojav, ko si z večjo posadko in sam, ter tudi zajame tudi kaj potem, če (oziroma ko) te pri/po tem veter položi.

Treba bo še malo skomentirati (in prevesti del izrazja, ki slovenskim uporabnikom, zlasti 'kontinentalnim', ne bodo jasni - recimo karel, kacati...).

[Marjan Tomki]

Edo: Izplutje s pomola, veter tišči v pomol - vrnjene slike, začasno tu.

Evo, prvi primer.
Odvezovanje s pomola, ko veter potiska barko v pomol.
Pogoj: najmanj 2 člana posadke. 1 na krmilu, 2 na premcu.
Vrvi:3 vrvi: premčena (oranžna), krmna (oranžna), špring spredaj v smeri proti krmi na obalo (modra)
Bokobrani: večji bokobran spredaj ostalo klasika
Bodite pozorni na:
- puščice, ki kažejo smer vetra (desno)
- barvno puščico za barko, ki kaže smer vožnje
- položaj lista krmila (vijolično)

slika 1 - začetni položaj



slika2 - odvežemo krmno in premčeno vrv, napnemo špring maksimalno - (trdno privezan na sprednjo bitvo z možnostjo hitrega odpuščanja), obrnemo krmilo do konca proti obali, začnemo z vožnjo naprej z malo gasa - krma barke se začne oddaljevati ob obale, na premcu posadka namesti bokobran tako, da barka nalega nanj


slika 3 - nadaljujemo z vožnjo naprej, na premcu se barka nasloni na večji bokobran, krma barke se začne oddaljevati od obale


slika 4 - nadaljujemo z vožnjo naprej, krma barke se zmeraj bolj oddaljuje od obale


slika 5 - ko ocenimo, da nas je dovolj obrnilo odpustimo špring, obrnemo krmilo do konca v drugo smer in začnemo s vožnjo nazaj


slika 6 - vožnja nazaj stran od pomola - konec manevra


Ta način je uporaben tudi takrat, ko po krmi imamo zelo blizu barko in ne moremo zapustiti pomola na klasičen način.

Nadaljevanje sledi...

[Marjan Tomki]

Edo: Pristajanje, ko te veter potiska proč od obale - vrnjene slike, začasno tu...

Primer pristajanja, ko veter piha z obale – odriva barko stran.
Pogoj: najmanj 2 člana posadke. 1 na krmilu, 2 na sredini (boku).
Vrvi: 3 vrvi: premčena (oranžna), krmna (oranžna), špring na srednji bitvi (modra)
Bokobrani: klasika, eventuelno večji bokobran na boku
Bodite pozorni na:
- puščice, ki kažejo smer vetra (desno)
- barvno puščico za barko, ki kaže smer vožnje
- položaj lista krmila (vijolično)

slika 1 – približevanje pomolu pod večjim kotom, premčno in krmno vrv potegnemo po palubi do sredine barke(v primeru samo dveh članov posadke),


slika2 – začnemo zavijati vzporedno s pomolom (čim kasneje, da nas veter ne odrine prezgodaj stran od pomola – niti prepozno ne, ker potem vemo kaj sledi), 2 član posadke stoji na boku in drži špring v roki,


slika 3 – ko smo vzporedno z obalo 2. član posadke stopi na obalo in fiksno veže špring čim krajše na bitvo (ne nazaj na barko!), krmar na kratko zapelje nazaj, da ustavi barko, če je špring res na kratko in teče pravokotno na bitvo se bo premec samo minimalno zasukal stran od pomola, ker mu bo večji pomik preprečevala krma, ki se bo naslonila na pomol (če temu ni tako, glej sliko 4!), potem 2. član posadke vzame najprej premčeno vrv in jo priveže na bitvo, in potem tudi krmno in je manever končan



slika 4 – če se preveč oddaljimo od sredinske bitve naprej oz. nam ne uspe dovolj na kratko privezati špring potem počasi peljemo naprej in obrnemo barko (krmilo) proti obali – tako se barka nasloni na pomol, potem privežemo najprej premčeno vrvi in nato še krmno.



Zadeva preizkušeno deluje vendar je treba biti hiter in natančen. Nevaren je trenutek, ko posadka stopi na obalo - lahko pade med barko in pomol. Mi to naredimo tako, da žena stopi na rob barke z zunanje strani, s hrbtom proti obali in se drži za ograjo ali pripone in ko smo dovolj blizu stopi na obalo. Če se zadeva ne posreči vglavnem ni panike, ker te veter itak nosi stran od pomola - problem je takrat, ko nimaš dovolj prostora za sabo.

Nadaljevanje sledi...

[Marjan Tomki]

Tudi ta začasno tu z vrnjenimi slikami...

Primer pristajanja, ko veter močno piha z obale – odriva barko stran.
Pogoj: najmanj 2 člana posadke. 1 na krmilu, 2. tudi na krmi
Vrvi: 3 vrvi: 1 premčena (oranžna), premčeni špring (modra) krmna (oranžna)
Bokobrani: klasika, + večji bokobran na boku na krmi
Bodite pozorni na:
- puščice, ki kažejo smer vetra (desno)
- barvno puščico za barko, ki kaže smer vožnje
- položaj lista krmila (vijolično)

slika 1 – približevanje pomolu pravokotno s krmo (tako je lažje kot s premcem, ker v tem primeru obstaja nevarnost, da ob zmanjšani hitrosti barke naglo zasuka premec), špring in premčeno (mora bit zelo dolga!) vrv potegnemo po palubi do krme


slika2 – 2. član posadke stopi na obalo, najprej priveže krmno vrv relativno na kratko ampak še toliko, da omogoči rotacijo krme, potem vzame špring ter ga samo napne okoli prve naslednje bitve ter vrne krmarju, ki jo zategne okoli vinča genove Istočasno človek na obali napne premčeno vrv okoli nasledenje bitve


slika 3 – krmar začne vleči špring preko vinča (z ročico seveda, ker so sile velike), človek na obali pa vleče premčeno vrv – barka začne rotirati okoli krme.


slika 4 – barka se postavi vzporedno s pomolom, prilagodimo dolžine vrvi (krmna je bila relativno kratka) – konec manevra.


Nadaljevanje sledi...