Pred enim letom je navtični sejem v Düsseldorfu pokazal prve resne kazalce, da kriza zares prihaja tudi v navtiko, saj smo lahko v nasprotju s prejšnjimi leti videli tudi kakšen prazen razstavni prostor. Letošnji Boot Düsseldort 2010 sem tako pričakal z velikim zanimanjem, saj veliki sejmi vedno dajo pravi odraz trenutnega stanja. Na srečo stanje ni alarmantno, je pa sejem letos še za malenkost bolj oskubljen. Kljub vsemu pa je organizator napolnil vseh 17 razstavnih hal in to s popolno navtično oziroma vodno vsebino.

Originalni slogan sejma “360° Wassersport erleben!” bi v prevodu recimo pomenil “Popolna vodna dogodivščina!”, kar definitvno drži. Prostor, ki ga niso mogli oddati razstavljalcem so zapolnil s počivališči za obiskovalce in raznimi predstavitvami gradnje plovil, izdelave jader, plovil na parni pogon in še kaj bi se lahko našlo, česar v preteklih letih nismo bili vajeni. Pri vsem skupaj pa gre organizatorju izjemna pohvala, saj je sejem ostal celih 100 % navtični, z omenjenimi dopolnitvami pa mogoče še bolj zanimiv! Tako za razliko od naših sejmov tam še vedno ni bilo vodnih postelj, masažnih kadi, savn, sesalcev, mikserjev in podobnega “sranja”, ki na ugleden navtični sejem zagotovo ne sodi! Bravo Nemci, veste kaj delate!!!
Tokrat sem se odločil poročilo napisati po vrstnem redu, kot plovila in ostalo opremo vidimo ob normalnem obisku. Poročilo tako ni deljeno na posamezne vrste plovil in opreme, temveč na razstavne hale. Kljub temu, pa je vse skupaj v konkretnem redu, saj so to le Nemci in tukaj ni nejasnosti. Plovila so po vrsti in namenu povsem ločena med posameznimi halami, tako da si vsak lahko ogleda samo tisti del, ki mu je interesanten.

Celotno sejemsko “popotovanje” se zame začne na postaji podzemne železnice Heinrich-Heine-Allee v starem delu mesta. Ker mi je Düsseldorf že zelo domač, natančno vem, da je pravi metro zame U78, ki ima končno postajo na glavnem severnem vhodu na sejem, zraven pa je tudi pred nekaj leti zgrajen nogometni stadion. Gledam kje piše LTU Arena in glej ga zlomka, stadion je dobil novega pokrovitelja in se sedaj imenuje Esprit Arena. Vredu, včasih letalski prevoznik, sedaj trgovec z oblačili… Malo se zamislim in ugotovim, da imam ravnokar na”riti” njihove kavbojke.
Na vhodu na sejem se vije nepretrgana kolona ljudi, ki kupujejo karte in oddajajo garderobo. Čez prst bi si upal trditi, da na sejem v eni uri vstopi več obiskovalcev, kot na kakšnega slovenskega v celem tednu. Kaj hočemo, velika Nemčija z 82 milijoni prebivalcev, zraven pa še mnogo tujih navtikov, ki radi obiskujemo ta sejem.

Glavni vhod je nekako na sredini in takrat se je treba odločiti v katero smer boš “potoval”. Že več let zapored vsakič zavijem najprej na desno in tudi letos nisem delal izjeme. Iz glavne avle vstopimo v hali 7 in 7a. V njih ni plovil, temveč malo uvoda v vse skupaj. Najprej nekaj umetniških del na platnu, sledijo pa megajahte, ki na sejem nikakor ne morejo zaradi svoje izjemne velikosti. Zato so tam razstavljene njihove makete, v obeh halah pa je prepovedano fotografiranje. Ker me plovila dolga 100 in več metrov nikakor ne zanimajo, se tukaj samo na hitro sprehodim skozi in že prispemo v halo 6. Tukaj so tradicionalno razstavljena največja plovila sejma ali po domače kar jahte.

V oko najprej pade nekaj ne pretirano poznanih ladjedelnic, ki delajo izjemne unikate.

Seveda v tej hali domuje celotna grupacija Ferretti. Najprej se prikažejo Pershingi, pa Riva, Mochi Craft in Pegiva. Njihov štant je letos v enaki kvadraturi, je pa res, da so plovila malo bolj narazen in vmes manjka še kakšen večji Pershing.

Letošnji rekorder po velikosti je domači Drettmann, ki je pripeljal lepotico Elegance 122 RPH. Gre za plovilo z imenom Espresso in v dolžino meri preko 37 metrov, za pogon pa ji služijo motorji MTU, vsak s po 3.650 KM. Plovilo je pod strogim nadzorom grupacije Drettmann izdelano na Tajvanu, zanimivo pa je predvsem to, da je pri tej velikosti trup narejen iz smol ojačanih s steklenimi vlakni. Po domače bi lahko rekli, da gre za plastično plovilo, kot smo jih vajeni pri manjših dolžinah.

Omenjena dizelska motorja MTu ženeta velikanske propelerje na togih gredeh. Kako veliki so propelerji in stern-thruster lahko vidite v primerjavi z ljudmi v okolici.

Drettmann je razstavil še eno velikansko plovilo, ki pa sodi v kategorijo Ocean Trawler.

Angleški Princess izdeluje precej manjše jahte, vendar za povprečni navtični žep še vedno daleč od finančno dosegljivega.

In k vsem tem megajahtam sodi tudi luksuzni jet tender, kot jih proizvaja Williams.

Fairline je predstavil kar dve novosti in sicer Targa 44 in Targa 58 Gran Turismo.

Seveda v hali 6 ni manjkal še en angleški šarmer, Sunseeker.

Vmes smo lahko videli še kakšno mega veliko luksuzno jadrnico.

In pa nekaj, kar bi težko opredelil. Plovilo močne temno rjave barve, ki ima nadgradnjo v obliki barake s položno streho. Design ne pozna meja, moja prva asociacija ob pogledu na to čudo pa je bila, da gre za “mrliško plovilo” za prevoz pokojnikov. OK, sem staromoden, všečnost pa prepuščam vsakemu posamezniku.

Tako, obdelali smo halo 6 in počasi prihajamo na bolj realna tla v halo 5, ki v kombinaciji s halo 4 vedno pokaže cel kup zanimivih plovil.

Hibridna ali celo samo električna plovila so letošnji hit. Tole na sliki ima nadgradnjo za senco, ki se dviga in spušča s pomočjo hidravlike in pri popolnem spustu tvori neke vrste pokrov, ki popolnoma zapre plovilo, v dvignjenem položaju pa nudi potrebno senco. Seveda so na pokrovu nameščeni fotovoltaični paneli, ki neprestano polnijo akumulatorje.

Za pogon so plovilu namenili elektromotor avstrijskega proizvajalca Kräutler Elektromaschinen.

Hoverkrafti (plovila na zračni blazini) so silno redki in za neko resno uporabo na morju verjetno tudi neuporabni, so pa atrakcija na sejmu in zagotovo tudi na kakšnem jezeru.

Še en povsem električni gliser, spodaj pa njegov pogonski paket, elektromotor znamke Piktronik s 40 kW največje moči in litijeve baterije. Gliser naj bi s takim paketom dosegal 25 vozlov maksimalne hitrosti!

Poljski Galeon vsako leto bolj preseneča, saj so njihova plovila iz leto v leto bolj dovršena tako v designu, kot v kvaliteti izdelave. Letos je poglede vabil novi open cruiser 325 in za moj okus izjemen Galeon 340 Flybridge, ki so ga na polno založili z modno LED diodno osvetlitvijo notranjosti in zunanjosti.

Norveški proizvajalci so letos zasedli skupinski razstavni prostor, največ zanimanja pa je požel novi Marex 370 after cabin. Plovilo je za naše razmere na krmi mogoče malce drugačno, vendar so zadnjo kabino odlično spojili z ostalimi linijami in praktično ne moti izgleda. O prostornosti plovila nebi izgubljal besed, saj je za to dolžino zaradi krmne kabine izjemna, kot je izjemna tudi kvaliteta izdelave.

Zagledam “raketo” ameriške znamke Nortech. OK, še ena raketa iz njihovega programa, vendar zadevo vseeno malce bolje pogledam.

Pogled v kokpit pokaže vrhunski luksuz in merilnik hitrosti, ki ima zadnjo številko napisano 14. OK, tega smo že vajeni pri Nortech-ih, da je hitrost potrebno pomnožiti z 10, kar je na merilcu tudi jasno napisano. Ko malo razmislim, hudimana, to je 140 mph, se pravi ameriških kopenskih milj.

Na krmi me pričakata dve dirkalni Z nogi iz serije Mercury Racing. OK, nič posebnega za takšno plovilo…

Na vsaki strani pa izpušna cev. Ampak ta pa ni običajna!!! Premer ima tako na oko kakšnih 300 mm! Tukaj pa nekaj smrdi, ker takšnega izpuha pa zagotovo ne potrebuje normalen motor.

Naslednji korak je pogled v motorni prostor, kjer zagledam dve plinski turbini in njuni orjaški izpušni cevi! Gre za turbine znamke Lycomming T53 od katerih vsaka razvije moč 1.550 KM. Gre za plinsko turbino, ki je bila razvita že v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se še danes uporablja za pogon turbo-propelerskih letal in pa predvsem helikopterjev. Zraven je dograjen kar originalni reduktor, ki vrtljaje iz 22.500 vrt/min spusti na zelo uporabnih 6.500 vrt/min. Vsekakor prava stvar za tako zver, ki ima ob enem tudi precej manjšo porabo goriva, kot kakšen naviti bencinski motor. Poraba je celo nižja, kot pri dizelskem motorju in po obljubah Nortech-a je pri polnem plinu za obe turbini skupaj okrog 450 litrov na uro. Če gledamo porabo na proizveden kW, je ta celo pod 2 dcl/h!

Pa preidimo nazaj na bolj realna plovila. Svojo premiero je doživel tudi Beneteau-jev Monte Carlo 42.

Le malce stran opazimo slovenski hibridni proizvod Greenline 33, kjer so razstavili kar 2 primerka tega izjemno interesantnega plovila.

Nemška Bavaria je predstavila novi model BMB 28, ki zamenjuje dosedanji model 27. Plovilo je iz nove serije designa, ki ga diktira BMW-jev razvojni center iz ZDA in smo ga prvič lahko videli na ekstravagantnem modelu Bavaria 46 Deep Blue.

Iz iste designerske hiše prihaja tudi premierno predstavljena Bavaria 38 sport, ki spet zamenjuje model Bavaria 37. Ko sem si plovilo ogledal tudi znotraj, me je fasciniralo to, da je pohištvo narejeno precej bolj kvalitetno, barka pa je neverjetno prostorna in se lahko primerja s kakšno 45 čeveljsko! Seveda je to še vedno malce nedodelana Bavaria, vendar cena z dvema bencincoma, vsak s po 320 KM je pod 140.000 EUR brez DDV, kar je spet neverjetno. Vsa konkurenca te dolžine se začne pri 200.000 EUR, Bavaria 38 Sport pa je za ta denar že popolnoma opremljena z vsemi dodatki s cenika in tudi najmočnejšimi dizli…

V hali 4 pa smo lahko prvič videli tudi skupinski nastop ceha hrvaških proizvajalcev plovil, ki je postal pravo podjetje z nazivom Boatbuilding Cluster L.L.C. Predstavili so se SAS-Vektor z Adriano 44, Pičuljan s svojim Elevnom, Picaro z dvema manjšima gliserjema, Tankerkomerc z Scorpionerom 950 in pa Salona z jadrnico. Zraven so bili prisotni še nekateri drugi, vendar ne s konkretnimi plovili, temveč le s postrskimi predstavitvami.

Med manjšimi gliserji z odprtim premcem in kabino ima nekaj zelo atraktivnih modelov ameriški Regal.

Tudi Mano 2250 je doživel malce prenove in sedaj deluje bolje, pa tudi kvaliteta izdelave na prvi pogled izgleda boljša, kot smo je bili vajeni.

Francoski Jeanneau je med motornjaki predstavil novosti v modelih Leader 9, Leader 10 in pa NC 11.

V hali 3 so doma potapljači in njihova oprema.

Že tradicionalno se tu prirejajo tudi potapljaška predavanja, ki so vedno množično obiskana.

Takoj zraven odra za predavanja pa postavijo pravi potapljaški bazen, kjer lahko vidimo demonstracijo v živo. Tokrat nam potapljač sporoča, da se počuti odlično in uživa 2 metra pod gladino vode.

V zadnjih dveh halah so doma vodni športi, kot so recimo smučanje na vodi, wakeboardanje, surfanje in kiteboardanje. Letos so postavili tudi pravi bazen z vlečnico za bordanje, na kateri so učili pravilne tehnike otroke in imeli tudi različne predstavitve.

Surfarji so lahko primerjali različna jadra in deske, vsakemu pa znajo izkušeni prodajalci in inštruktorji tudi pravilno svetovati. Zraven deske in jadra pa sodijo še temu primerna oblačila, ki so nekatera nujno potrebna pri omenjenem športu, druga pa imajo namen v vsakdanjem življenju nakazovati vodno orientiran način življenja posameznika.

Tako zapuščamo desni del sejma in se preko avle odpravimo na levo. Najprej nas pot vodi v halo 9, kjer domuje večina športnih čolnov in cruiserjev ameriškega porekla. Ker so ta plovila tudi pri nas prisotna skoraj v celoti, temu ne bomo posvečali prevelike pozornosti. Zanimivo je videti nekaj retro plovil izdelanih iz lesa.

S sprejemljivo ceno pade v oči tudi madžarski Bluestar in njegov model Holiday.

Prav nihče pa ni mogel zgrešiti posebne izdaje športnega čolna ameriškega proizvajalca Crownline. Čoln je izdelan z vso natančnostjo in v omejeni seriji, drugačnost pa mu že na zunaj daje v celoti vijoličasto obarvan trup. Ali je to lepo ali ne je stvar posameznika, zagotovo pa ni uporabno, saj bo na vročem poletnem soncu plovilo v celoti razgreto na izjemno visoko temperaturo… Vgrajen je Mercruiserjev 8-valjnik z oznako MAG 496 in močjo 425 KM, ki žene pogonsko Z nogo Bravo Three.

Simpatičen dvomotorni cruiser dolg slabih 10 m je tudi Doral Prestancia, ki je letos doživel lepotno prenovo.

V hali 9 opazimo tudi prve gumenjake, ki so v Düsseldorfu že od nekdaj bolj redki. Na razstavnem prostoru grupacije Brunswick so se poleg množice stekloplastičnih plovil Quicksilver lahko videli tudi manjši gumenjaki iste znamke.

Za konec prvega dela poročila pa še eno prav posebno plovilo. Mastercraft je pred kratkim naredil svoj prvi cruiser in ga poimenoval Mastercraft 300 o katerem smo na Morjeplovcu že pisali. Plovilo je na daleč izjemno lepo, ko pa prideš bliže pa postane še lepše, saj so vsi detajli vrhunsko obdelani, čoln pa je eden redkih, ki bi ga lahko primerjali z avtomobili. Bolj ko gledaš, nikjer ne najdeš “šlamparije”, pa je narejen v ZDA! Za pogon služita 2 dizelska motorja znamke Cummins, od katerih vsak razvija po 350 KM. Vse lepo in prav, potem pa pride pogled na cenik. Takrat se moraš dobro vsesti in pripraviti, kajti številka je ogromna! Za na sejmu predstavljeno plovilo, ki ima sicer krasen paket opreme, je bilo potrebno odšteti preko 410.000 EUR!!! Čoln je dolg dobrih 10 metrov, njegova “konkurenca”, če jo lahko tako imenujemo, pa nekaj podobnega ponuja že za štiri krat manjšo vsoto denarja. Ni kaj, nekateri hočejo samo najboljše in so to pripravljeni tudi plačati.

Prvi del reportaže se tako zaključuje, v drugem delu pa bomo obdelali še hale od 10 do 17, kjer smo lahko videli različne pogonske stroje, opremo za plovila, charter ponudbo in v zadnjih halah še jadrnice. Vse to že čez nekaj dni…

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.