KOCKA ZA PRIVEZ

[Nikola T.]

Bouton pozdravljen
Je že Mama Micka odlično opisal detalje na katere moraš paziti. Osebno bi raje dal čim debelejšo verigo in le eno, ker se ti bo drugače zapletala ena v drugo ob vrtenju. Bloka pa bi povezal tako, da če bi se pregulilo uho bloka ali prvi člen, da prevzame silo veriga do drugega bloka.
Sicer se pa kaj vidiva, če si doma.
LP NT

[bouton]

Nikola Tesla pozdravljen!

Hvala za tvoje mnenje! Smo (spet) na Cresu do pričetka šole. Se že veselim srečanja s tabo septembra

[Marjan Tomki]

Ko sem urejal del kazal v bazi znanja sem opazil, da tam so povezve o sidrih in sidranju, še nič pa o stalnih sidrih (korpo morto, deadweight anchor...) in si pač dal malo dela (ni dovolj pihalo za jadranje).

Tako zdaj je v kazalu Plovba, navigacija, pristajanje, sidranje, veščine... tudi razdelek Stalna sidra s povezavami (linki) o tem (ena kaže od tam tudi v tole temo).

Zanimalo me pa je tudi, ali je - poleg tega, kar je povzel MM - in poleg obrabe zaradi gibanja členov verige med seboj in ob uho 'korpo morta' (za kar tudi še nisem našel recimo nobenih opažanj, v koliko letih na katerem področju preguli koliko mm katerega materiala), kdo obdelal tudi galvansko obrabo zaradi električnega stika različnih materialov (recimo inox uho in pocinkana veriga), ampak o tem doslej nič.

Našel sem pa nekaj (vsaj zame) zanimivih zadev o stalnih sidrih pri marikulturi (školčišča in podobno)...

Edit:
Tisto je motilo v kazalu v bazi znanja, zato sem vsebino prestavil sem.

Stalno sidranje - iz zornega kota marikulture - zame zelo zanimiv (in znanstveno podprt) podjetniški pristop - in da se zavemo, da so že danes lahko recimo 8 metrov pod gladino kje na Atlantiku, jutri pa tudi kje v Jadranu cela polja kvadratnih kilometrov z mrežo vrvi, na katerih visijo školjke - in ker 8 m ni tako veliko, bi se lahko v kaj takega s čim z globokim gazom in pri izjemno močnem valovanju mogoče tudi že zapletali...

Tako - na sliki - serijsko delajo kocke za svoja stalna sidra (ni probema z zapletanje ob vrtenju, ker bo vrv med dvema blokoma in do vrtenja in zato zapletanja ne bo prišlo...) - sicer pa kot priročno rešitev uporabljajo tudi kolesa železniških vagonov in podobno...

In tako si predstavljajo polaganje polja za vzgojo školjk


Tale ideja, kako se da tako zadevo postaviti ali prestaviti brez velike barke z dvigalom (opis je v prispevku na povezavI) tudi ni odveč


Primerjava sider, primernih za sidranje elektrarn na zalivski tok (od 5 do 50 m polmera propelerja) še eno sidranje turbin , Priročnik za stalna sidra, ki se upirajo potegu navzgor, v ameriški mornarici iz l. 1975.


In kot zanimivost, da se sidranje z 'mrtvo težo' uporablja ne le tudi izven navtike, ampak tudi izven vode -recimo za preprečevanje padcev s strehe takrat, kjer je zaradi pritrditve ne smejo poškodovati... (za radovedne več info na povezavi s klikom na sliko).




Sicer vprašanje za PHPBB - se da v forumu v prispevek vstaviti povezavo ne le na cel prispevek, ampak tudi na določen del v njem (kot se to da v wikipediji? (Če tu kdo ve OK, če ne pa o priliki vprašam 'strica Googla', kot mu je nekdo tu rekel...

[rider666]

Letos sem se premaknil iz korpa morta in šel na drugo lokacijo, kar nekaj časa smo razmišljali kaj bi in sem prišel do naslednje ideje. Vzel sem dve železni palici fi 34 (tiste ki se jih uporablja v gradbeništvu za v beton) jih na enem koncu zvil da sem naredil rinko notranji fi rinke cca: 100mm in jih dal vroče cinkat. Kolega ki ima potapljaško službo je pripeljal agregat in smo zvrtali dve luknji pod kotom cca. 45stopinj ki sta narazen cca. 60cm v luknje sem vrgel neko dvokomponentno lepilo(je v stekleni ampuli in ko nabiješ palico do konca ta ampula poči) ki ga je zrihtal ta kolega in nabil ti dve palici v luknjo, dolžine cca. 1m skozi rinke oz. ušesi sem dal verigo 14mm in jo spojil tako da sem ustvaril trikotnik, in potegnil verigo se cca. 1 meter naprej na konec spoja trikotnika sem dal litoželezno utež cca. 25-30kg. Vse skupaj z najemom agregata itd. me je prišlo okoli 250€, z tem da sem sam vrtal luknje. globine je pa 3,3m.

[tomaz_slo]

Letos sem se premaknil iz korpa morta in šel na drugo lokacijo, kar nekaj časa smo razmišljali kaj bi in sem prišel do naslednje ideje. Vzel sem dve železni palici fi 34 (tiste ki se jih uporablja v gradbeništvu za v beton) jih na enem koncu zvil da sem naredil rinko notranji fi rinke cca: 100mm in jih dal vroče cinkat. Kolega ki ima potapljaško službo je pripeljal agregat in smo zvrtali dve luknji pod kotom cca. 45stopinj ki sta narazen cca. 60cm v luknje sem vrgel neko dvokomponentno lepilo(je v stekleni ampuli in ko nabiješ palico do konca ta ampula poči) ki ga je zrihtal ta kolega in nabil ti dve palici v luknjo, dolžine cca. 1m skozi rinke oz. ušesi sem dal verigo 14mm in jo spojil tako da sem ustvaril trikotnik, in potegnil verigo se cca. 1 meter naprej na konec spoja trikotnika sem dal litoželezno utež cca. 25-30kg. Vse skupaj z najemom agregata itd. me je prišlo okoli 250€, z tem da sem sam vrtal luknje. globine je pa 3,3m.

rider666, sem dvakrat prebral, ampak mi ni jasno.... Razvozlal sem sicer, da si verjetno vrtal v morsko dno, kaj več pa ne...

[rider666]

vrtal sem v morsko dno (skalo), dve luknji fi 35 v globino cca. 1 meter, potem sem v te luknji dal lepilo in palice zabil do konca!! ti dve palici sem nato povezal z verigo!

[Marjan Tomki]

Saj je dobro opisal.

Če je tako, kot si predstavljam, potem tega najbrž nobeni profesionalci ne bi naredili bolje, in mu razen eksploziva najbrž nič ne odtrga tega iz tal.

Na konec vsake od dveh 3,4 cm deblih enometrskih palic (betonsko železo je žilavo) je naredil očesi z notranjim fi 10 cm - po tem, kako običajno počne reči domnevam, da je naredil tudi kaj, da se to oko pod obremenitvijo ne razklene, torej mogoče zavaril.

Da ga ne bo prehitro zezala korozija v morju, je dal to vroče cinkat.

Zvrtal v skalnato dno dve luknji toliko narazen, da če skala pri eni luknji poči to ne pomeni, da je morala razpasti tudi skala pri drugi luknji, in pod kotom na pričakovano obremenitev tako, da sila ne bo vlekla palic - sploh pa ne obeh v isto smer - naravnost iz luknje.

Skozi obe ušesi (10 cm luknja, iz 3,4 cm debelega vroče cinkanega žilavega betonskega železa), kar je edino, kar je videti od v kamnito dno vlepljenih palic, gre - domnevam tudi vroče cinkana - 14 mm veriga.

Na to verigo pride 25-30 kg litoželezna utež, ki jo lahko val, ki bi dvignil privezano barko, dvigne za en meter - in to, podobno kot veriga in kakšna utež pri sidru, blaži sunke zaradi valov na privezani barki, ki bi sicer težko izpulili 'sidro', mogoče skoraj prej odtrgali bitvo na barki ali potegnili barko, če bi bila preveč na kratko privezana, pod valove.

Če ti je vse ratalo, kot si načrtoval (in je lepilo tako, kot misliš), ti res tam privezano barko lahko odtrga samo, če se izpulijo bitve na barki ali pa z eksplozivom.

Sicer imaš tam nekje najbrž še kakšno malenkost zraven, mogoče še nekaj vroče cinkane verige za še malo amortizacije od litoželezne uteži na dnu do površine in na njej pri koncu najbrž še kakšen obračalnik oziroma vrtljivko, da se vrv in pod njo veriga ne more preveč namotati. In seveda na koncu še primerno bojo, ki vse skupaj drži pri gladini.

Ampak to se ti zdi samo po sebi umevno, zato tega nisi napisal.

Pa seveda si napisal manj razvlečeno, kot jaz

[rider666]

točno tako kot si napisal, lepilo naj bi blo tisto tapravo narejeno prav za take in podobne situacije, verige je pa od uteži še en meter + še meter verige med palicama in utežjo, razmišljam pa da bi verigo ki gre od uteži naprej malenkost podaljšal, sicer sem zadevo opazoval kako se obnese ko piha dokaj močan jugo in je utež dvigovalo za cca. 5-10cm torej je odlično amortiziralo in ni napenjalo verige, bom septembra zadevo poslikal pa naložim slike.

[tomaz_slo]

Zdaj je pa jasno..

Sam imam takole narejeno: kocka 1000kg, dimenzij 90x90x50cm, na sredini kocke luknja 7cm, skozi luknjo veriga 13mm, dolžine 3m, na koncu te verige utež 30kg, od te uteži pa 6m verige 10mm, 1m vrvi 14mm in boja.
Imam pa en problem in sicer se ob obračanju smeri vetra tanjša veriga zatakne pod kocko in nastane problem.
Imam dve vprašanji: Bi ob slabem vremenu tanjšu verigo snelo izpod kocke? Kako izboljšati zadevo da to zapletanja tanjše verige pod kocko ne bi prihajalo? Aja, globina vode je 3.5 metre.

[potapljač]

Zdaj je pa jasno..


Imam dve vprašanji: Bi ob slabem vremenu tanjšu verigo snelo izpod kocke? Kako izboljšati zadevo da to zapletanja tanjše verige pod kocko ne bi prihajalo? Aja, globina vode je 3.5 metre.

ad2: sam sem videl rešitev s pomočjo kocke stiroporja, ki je držala privezno verigo cca 1 m od tal. S tem je preprečeno zatikanje za betonski blok.
lp

[mamaMicka]

@potapljač

v tem primeru veriga nima več nobenega smisla, ker ni amortizacije... Je potem bolje in ceneje dati plavajočo vrv.

Tudi meni se včasih veriga navija okoli betona. Pač grem in jo rešim, ponavadi se kar sama. Se pa navija cedalje manj, ker se beton umuljava in ima cedalje manj ostrih robov.

Pa še nekaj... to z večimi kockami je po mojem misljenju bedarija, saj več, kot je "členov" več je možnosti, da gre kaj narobe, da se kaj zatakne, da se kaj obrne.
V osnovi mora biti utež dovolj močna, da drži čoln v vsakem vremenu. dovolj dolga in dovolj težka veriga pa poskrbi za ustrezno amortizacijo. Seveda mora biti tudi boja primerne velikosti. Primerna velikost je, da ob vecjem valu potone pod gladino.
Tudi jaz imam več betonskih kock, vendar imam med seboj tesno povezane. Vse skupaj coln ne more premakniti, ce bi imel navezane na dolgo bi se premikale po pol zaliva. Tega pa nočemo!

[Marjan Tomki]

V je Grški temi beseda nanesla na sidranje na večjih globinah - in pojasnilo rajši napišem tu, tam pa samo povezavo sem.

Vzgon in teža mrtvega sidra pa po moje nimata nobene veze z globino..

Si prepričan? koliko je teža 2000kg klade v vodi?

Imam vtis, da imate v mislih zmanjšanje sile 'korpo-morta' ali sidra na podlago zaradi vzgona.

Vzgon seveda vpliva (in zato mora biti za korpo morto materal dovolj visoke gostote - zaradi cene sicer ne bi zlata, platine ali še česa podobno velike gostote in odpornega na korozijo ), ampak se ne povečuje (pomembno za ta problem) z globino.

Vzgon je sorazmeren masi medija, ki ga obravnavani predmet izrine. Ta masa je sorazmerna volumnu in gostoti (specifična masa, masa na enoto volumna) medija.

Kolikor vem, voda ni (opazno, da bi bilo to treba tu upoštevati) stisljiva, tako da lahko jemljemo ne glede na to, koliko vode je nad njo, da je gostota vode glede na stisljivost stalna.


Razlike v gostoti vode so zaradi razlik v slanosti (vse raztopljene snovi, ne le NaCl ) in razlik temperatur; te razlike gostote veljajo za bistveni del mehanizma globokomorskih tokov podobno, kot razlike zračnega tlaka zaradi razlik v temperaturi in vlažnosti veljajo za bistven del mehanizma vremena v ozračju.

Torej - vzgon na korpo morto v sladki vodi in v mrtvem morju - precejšnja razlika, vzgon na metru globine in 100 m globine nepomembna razlika...

Nekaj prispevkov višje sem dal povezavo in povzel o sistemih korpo morto za marikulturo. Tista povezava bi morala upoštevati tudi tem podobne vplive (globina, slanost, temperatura), saj zadeva področja z močnim plimovanjem, plavnim ledom (in ko se ta tali, slanost pade) itn.

[kok-pit?]

Hudič je, ker ne znam lepiti slik. Bom še s svojimi besedami skušal opisati, kakor je že Pajer1 to opisal v eni starejših objav. Ključna je amortizacija! Če sem ga prav razumel, gre nekako takole. Korpo morto, (ki pa je s to proceduro lahko manjši) Od tu naprej do gladine morja vrv(navpično + plima), na njo pa bojo. Boja mora biti na vrvi FIKSNA. Od boje do dna vrv, na njo pa extra težko verigo (1-2m). Boljše je, če imamo par metrov verige na obeh straneh Extra težke verige.(obraba vrvi) Od tu naprej vrv z ušesom, katero nam na vodni gladini ¨drži¨ prej omenjena boja. To vrv pa na bojo pripnemo s karabinom. Pozor, karabin samo in izključno drži vrv iz morja, in nikakor ni primeren za privezovanje. Potreben je izračun, koliko težka mora biti extra težka veriga, in kako velika boja. Ko z privezno vrvjo plovilo privežemo na prej omenjeno vrv, je zadeva sledeča. Plovilo gre nazaj(val), potegne extra težko verigo za sabo, in ker je težka, ima za posledico vlečenje boje proti sebi pod morsko gladino. Ko je val ¨zaključen¨ , in ni več velike sile na plovilo, hoče boja na površje. In tudi gre na površje, vendar ne gor, ampak postrani nazaj gor, ker ji korpa morto in vrv od njega ne pustita predaleč od sebe. V teoriji naj bi se zopet postavila nekako navpično nad korpo morto, in seveda vlekla po tleh za sabo extra težko verigo, (verjetno kakšna utež nebi bila dobra zaradi zatikanja ob morsko dno) in tako zopet pripravljena za naslednji val… To naj bi delovalo za lažje čolne, kako je s tem v praksi pa žal ne vem. Mogoče ve kdo drug kaj več?

[tedi]

če je kolpo morto iz betona dimenzij 0,8m x 0,8 x 0.35 je teža na suhem
okoli 560 kg, koliko je teža v vodi in koliko litrov zraka daje kolpo mortu plovnost, da ledbi v vodi? so dovolj dva soda od 200 litrov?

[H2O]

kolpo morto

koRpo morto