Sobota, peti maj - Bohinjsko jezero
Dan, ko je bila tudi regata na Rogli
(upam da se bom kasneje spomnil manjkajočih imen... kako ji je že ime...)
Tilen, Marko in njegovo dekle - ta ima ta dan sicer zaseden z drugimi rečmi in je tokrat ne pripravimo, da gre tudi ona jadrat - me zjutraj poberejo blizu severne obvoznice in odpeljemo se proti Bohinju.
Med potjo beseda nanese na vse živo, od prava, čez fiziko, mimo tega kaj kdo bere, do jadranja.
Fantovski del pride do jezera, s kanujem privlečemo tri barke (18, 7 in 5, mislim). Snamemo prevleke z odprtin na krovu, v katerih se sedi ter prevleke s flokov, razvežemo in napeljemo v uvodnice škotine flokov, na jambor potegnemo glavna jadra, namestimo bume, škote in vange ter preverimo nastavitve za pedale krmil.
Marko in Tilen sta oba že jadrala, za Marka imam v spominu, da tudi že pri precej močnem vetru. Tudi na ta dan je veter sunkovit, zlasti v zalivu pod skalco zelo spremenljiv po smeri in tudi precej sunkovit.
Opomnim, da je treba ob takem vetru vedno imeti škoto (glavnega jadra) in škotino (floka) v rokah, in nikoli zapeto v rakcih. Treba je biti stalno pozoren, da ob sunkih s popuščanjem škote izpustimo del sunka mimo glavnega jadra, če na se nagib poveča, pustimo del vetra tudi mimo floka - bodisi s popuščanjem tudi škotine floka, bodisi s spremembo smeri v veter (orca).
Opišem in tudi krajšanje jader, ampak v zalivu veter ni premočan in izplovemo na polna jadra.
Tilen v sedmici - tu nalepka Škoda še ni odstopila - zavetje v zalivu in pege na gladini zaradi refulov v ozadju
Marko v osemnajstici - trenutno tudi še precej v zavetrju
Petka čaka name... lepo se vidi, da so škotine po zunanji strani pripon in kako so postavljeni vang in škota glavneega jadra - vidijo se tudi ojačitve za krajšavo
Ko pridemo iz zavetja, imata oba kar nekaj težav - verjetno je razlog to, da se še nista privadila (oziroma Marko ponovno privadil), da pedali upravljajo krmilo, in da nastavitev jader, če prvo in glavno nista usklajena, tudi obračajo barko - lahko drugače, kot je postavljeno krmilo. Se zgodi, da koga od njiju nagne dovolj, da ga zmoči, in nimata dobrega občutka.
Vrnemo se v zaliv in vsi trije skrajšamo glavno jadro, nato ponovno izplovemo. Zdaj posebnih težav - razen krajšega plahutanja jadr ob obratih v veter - ni več in nekoliko se podimo po delu jezera blizu iztoka v Savo Bohinjko.
Tilen in jaz se peljeva približno skupaj, Marko ša stalno po malem zaostaja.
Potem imata Marko in Tilen (če pomnim prav) potrebe - treba je odtočiti, morda zamenjati kak kos mokre obleke (tamle nekje se sušijo ene kavbojke), pojesti kak sendvič.
Pogled na 'skalco', nad katero je klopca, od koder sem v enem od prejšnjih prispevkov slikal zaliv s 'sidriščem flote'. Na vrhu nad plezališčem še Andrejčeva zastava za prvi maj.
Kje je zastava? Na prav ta zgorni palci - in ker precej piha, jo je treba tudi ujeti, ko je naravnost
Še en pogled na regrat, ki je bil teden prej še brez cvetov, zdaj pa je - kot je mislim nekdo napisal v šalah - za gorenjce že regrat z jajcem...
Nad Pršivcem je mračno...
Pege zaradi sunkov vetra - refulov - po gladini, kamor pogledaš
Skrajšana glavna jadra na vseh treh barkah - in še en pogled na pege od refulov - bela reč za drevesoma je spremljevalni katamaran veslaškega kluba - naša kasnejša 'leva štartna boja', zelena pega malo dlje in desno kasnejša 'desna štartna boja' (glej spodaj)
Ko naslednjič izplovemo, Marko in jaz zamenjava. Ima prav, ta barka je počasnejša - bomo videli, če lahko kaj od tega nadoknadim. Dogovorimo se za 'leteči štart' pri čolnarni zraven gostišča pri Kramarju na rtu, cilj pri (žal opuščeni) ribogojnici pod Pršivcem.
Veter se močno spreminja - sunki, smer... vmes mestoma tudi precej pojame. V splošnem postaja po malem manj močan in čez nekaj časa oba predlagata, da spet izpustimo krajšavo, torej gremo nazaj na polna jadra. Jaz poskrbim, da še malo počakamo, nato gremo nazaj na polna, in Mako in jaz se nekoliko oddaljiva, tudi med sabo (tako je zanimiveje, ker veter ni več enak za oba).
Vodim do blizu čolnarne, ko se veter obrne in pri meni pojame, pri Marku ostane in on se do zaliva pri stari ribogojnici pripelje prvi.
Tilen je zaostal - pri enem od še precej močnih sunkov je poskusil ponovno skrajšati glavno jadro, ne da bi prej uspel obrniti v veter, in pri tem zajel nekaj vode, ki jo je bilo potem treba splati iz jadrnice.
Vrnemo se - z razmeroma močnim vetrom v krmo verjetno s hitrostjo najbrž čez 5 vozlov - nazaj na pomol pod skalco. Pri tem opazimo v zalivu še tri jadrnice - na kameri so nas videli izpluti trije 'Bohinjci' in se prišli tudi oni malo poditi okrog.
Na obali ima Marko - ali Tilen (ali oba) ponovno preoblačenje - pri čemer jima počasi zmanjkuje suhe obleke.
Pod popoldne veter pojema, vmes pa je ena ploha, tako da imajo ti Miro in prijatelja razmeroma kmalu dosti. Mi ploho prevedrimp trije pri eni na kose razrezani pici pri gostišču Pod skalco.
Ko dež pojenja in spet posije sonce, je veter je dovolj oslabel, da lahko namestimo tudi genakerje. Tokrat se gremo - potem ko se privadita tudi genakerju - poditi okrog boj - igramo se regato.
Nekdo reče drugemu - štej minuto do štarta - in ko našteje do šestdeset (ali do nič, če izbere odštevanje od šestdeset), je štart in pri takem postopku nihče nima bistvene prednosti.
Štart je med privezanim električnim katamaranom v zalivu in zeleno bojo, ki označuje rob veslaške proge, prvi obrat okrog bele boje na robu veslaške proge pod skalo (tisto, na kateri je počitniški dom policije), od tam okrog obeh štartnih boj, nazaj na - tokrat rdečo - bojo pod isto skalo in skozi cilj čez isto črto, kot je bila štartna.
Veter je raznolik, Marko v glavnem za malo zmaguje, Tilen še malo zaostaja. Predlagam, da še Tilen in Marko zamenjata barki - kar pa na vrstni red naslednjih 'tekem' tudi ne vpliva. Sicer ga s Tilnom enkrat ujameva in stisneva ob obratu okrog štartne linije, ampak do boje in nazaj nama tudi tokrat spet dovolj uide.
Vmes še nekaj ploh, pa skoraj ne opazita - zlasti Marko v zadnjem plovu ne - dokler ni ura več kot šest in ne pristanemo. Prezebla na hitro pmagata sneti in pospraviti jadra, potem gresta drgetaje še enkrat zamenjat v tisto, kar sta še našla suhega oziroma kar se je vmes uspelo v glavnem posušiti.
Jaz pa odvlečem barke nazaj privezat na bojo. Sproti do konca odtrgam še eno škodino nalepko, ki je delno odstopila na barki, ki jo je v začetku vozil Marko. To ni edini problem te barke - vidim pa, da odstopa še nekaj takih in bo torej še malo dela s tem naslednjič na še nekaj barkah.
Naslednja postaja sta dve dobri pici (mislim da Bohinjska in Don Andro) v Ukancu - vsi trije smo jih komaj pojedli. Marko in Tilen ugotavljata, da v Bohinju v prihodnje nimata kaj početi brez pajaca.
Jaz pravim, da je bil to brezplačen tuš s pranjem obleke vred, sicer pa je komaj minil aprin in Bohinj velja za božjo kahlico - torej...
Spet poberemo sopotnico in se že v trdi temi pripeljemo v Ljubljano.
Naslednji dan, v nedeljo, pa bi bilo večji del dneva bolj jadranje na dež kot na veter...
Ni bilo sicer vse črno
in svetloba skozi kakšno luknjo je bila prav zanimiva tako na polje
kot čez mesto...
ampak to je bila bolj pavza med dežjem - kar je videti po dobro napolnjenih lužah na igrišču....
in ker mini-12 ne gredo prav dobro na dežni pogon, to nedeljo v Bohinju ni bilo jadranja.
Slike z vodoodpornega mobilnika še naslednjič, ko najdem Samsungov USB kabel - in bo tudi kar edit v tole povest. 'Kopenske' slike pa že pokvačkane v besedilo.
Sobota, 12. 5.2012Barke z Rogle s prikolico do jezera in v vodo. Nič kandidatov za pomoč in potem vožnjo - vse opravila (in se pri tem kar dobro imela) dva Marjana.
Barke je na Rogli niso odnesle brez posledic: Pripone na enem jamboru napete tako, da je bil jambor na vrhu zvit v stran - od kod to? Opaženo, ko je bil jambor že postavljen na barki, ampak upam, da sem kljub temu, da brez demontače jambora nisem mogel do ene matice srečno poštelal... Kako je lahko prišlo do tega - saj je barka pred Roglo že plula in to dobro...
Zlomljen en križ na enem jamboru. Dokler ne dobimo nadomestnega spreaderja, nadomestni jambor - ker sem bil pozoren zaradi prejšnjega jambora, sem opazil, da je bilo tudi tu treba popraviti nastavitev pripon (5+ cm prekratko na eni strani na 5m dolžine jambora na eno stran bi se kar krepko poznalo).
Trije floki razparani ob zadnjem robu. Dva zalepljiva (in tudi že zalepljena), eden razparan skoraj po celi dolžini (oziroma višini) in po mojem verjetno ne več uporaben.
Žal tokrat ni slik - avto je bil pospravljen precej daleč in preden sem ga odpeljal, sem pozabil vzeti fotoaparat.
Nedelja, 13. 5.2012Regata skupine, ki se ni dala preplašiti temu, da so bile za dopoldan napovedane padavine. Ker so bile vse barke zasedene, bi moral biti samo delovna sila (ne da bi lahko kaj vozil in sufliral zraven) in ker je bilo v bistvu vse pripravljeno, je drugi Marjan rekel, da bo zmogel sam.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...