Boot Düsseldorf 2010 – 2. del

Author: Share:
Pred vami je še drugi del poročila iz orjaškega sejma v Düsseldorfu. Tokrat bomo bolj podrobno pogledali še nekaj novosti med pogonskimi motorji, pa gumenjake, travlerje in jadrnice. Od vseh plovil je bilo letos verjetno največ novosti pokazanih ravno pri jadrnicah, poleg novosti pa je bilo opaziti, da so hale z jadrnicami nabito polne in ne kažejo niti najmanjšega upada. Je to zgolj naključje ali to kaže na to, da je upad prodaje manjši v segmentu jarnic, kot pa motornih plovil?

Takoj na vstopu v halo 10 se začne zares. Tukaj so doma motorji za pogon naših lepotic in lepotcev, napredek v tehniki pa je tukaj zagotovo najbolj prisoten.
Na Cummins-Mercruiserjevem razstavnem prostoru ponosno predstavljajo svoj najmočnejši diesel, ki žene pogonsko Z nogo Bravo Three. Gre za že preverjeni stroj italijanskega podjetja VM, ki že nekaj let izdeluje vse manjše diesel motorje za grupacijo Cummins. Motor iz 4,2 L delovne prostornine s pomočjo turbopolnilnika in vbrizga goriva po skupnem vodu iztisne celih 350 KM. S tem konkurirajo Volvo Pentini kombinaciji motorja D6 in noge DPH, vendar ob več kot 200 kg manjši masi!

Bencinske motorje posebej prirejene za športne čolne je vedno zanimivo videti. Na sliki je Mercury Racing 662 SCi, ki zmore 660 KM in ima vse potrebne ekološke certifikate za registracijo v EU. Pri dihanju mu pomaga rootsov kompresor, ki ga žene širok jermen. Izpuh je cevni po sistemu 4-1, kar spet dodatno poveča moč motorja. Skupaj s pogonsko Z nogo NTX1, je cena za to zverinico 85.000 EUR.

Prva popolna novost pa je še en Mercruiserjev bencinec, ki je dodelava prejšnjega modela MAG 496 HO in ga bo očitno zamenjal. Gre za motor, ki trenutno nosi evropsko oznako 8,2 L in ne ameriško MAG 502 HO, vbrizg MPI pa mu daje 430 KM na propelerjih pogonske noge Bravo Three X SeaCore.

Japonski Yanmar je največ zanimanja požel s svojo pred letom dni novo Z nogo ZT-350, ki ima precej skupnega z Mercruiserjevim Bravo Three, drugačen pa je menjalnik, ki je tukaj hidravličen. K nogi sodijo različni motorji, najbolj pa v ospredje rinejo sodobne dizle, ki imajo dejansko nemške starše iz bavarskega BMW. Na sliki je motor 6BY2-260Z.

Prvič pokazan na sejmih je tudi Volvo Penta diesel motor D3, ki po novem zmore tudi 220 KM. Tako so sedaj na voljo variante 130, 160, 190 in 220. Slednji bo nekako zamenjal najšibkejšega D4, saj imata enako moč. Kljub vsemu, pa ima novi D3 precej manjši navor pri nižjih vrtljajih. Cena za paket z nogo DuoProp je 35.000 EUR, kar je za tak motor občutno preveč in konkurenca nudi bistveno več!

Pred nekaj leti je Volvo Penta začel z revolucionarnimi pogoni IPS ali kot jih v žargonu imenujemo “pod drive”. IPS se je po mojih predvidevanjih in napovedih začel razvijati tudi za večje moči in lani smo lahko že videli drugo generacijo. Sedaj gre Volvo Penta še naprej!
Prvi IPS, ki je bil na trgu, se sedaj imenuje IPS-I in je na voljo v variantah IPS 350, IPS 400, IPS 450, IPS 500 in IPS 600. Prva dva poganja motor D4 (260 in 300 KM), zadnje tri pa motor D6 v izvedbah 330, 370 in 435 KM.

IPS-II, kot se imenuje lani predstavljeni večji model je na voljo kot IPS 800 in IPS 900. Za pogon tu služijo motorji D11, prvič s 600 KM, drugič pa s 700 KM. Do tukaj je paralelo s svojim konkurenčnim pogonom ZEUS vlekel še Cummins-Mercruiser, ki na svojem “pod drive-u” nudi največjo moč 715 KM.

In potem sledi letošnja novost, IPS-III. Torej IPS tretje generacije, ki je seveda še večji. Njegovi naprej obrnjeni propelerji so orjaški in že kar malo strašljivi. Na voljo je kot IPS 1050 in IPS 1200, za moč pa skrbijo povsem novi motorji D13 z močjo 800 ali 900 KM. In ko vse skupaj dobro pogledaš, se uresničujejo moje napovedi izpred nekaj let. Pogon preko togih gredi je zgodovina!!! V nekaj letih ga na jahtah z motorji do 1000 KM zagotovo ne bo več! Ostal bo samo še na izpodrivnih barkah in vojaških plovilih. Živela ekologija in manjša poraba goriva!

Kot sem omenil že zgoraj, je ZEUS v koncernu Cummins-Mercruiser trenutno ostal na 715 KM. In ker vemo, da je bil ZEUS razvijan skupaj z nemškim izdelovalcem menjalnikov ZF, je logično, da trga ne bodo kar tako prepustili Volvo Penti. ZF ima že razvit svoj “pod drive”, ki zmore navor jahtnih motorjev do 1.200 KM! Vračanje žogice…

Na sejmu se je s svojimi motorji predstavilo tudi hrvaško podjetje SCAM iz okolice Rijeke. Izdelujejo marinizacijo na bazah motorjev japonske Kubote in jih prodajajo pod svojim imenom. Tudi v Nemčiji…

Hibridi so zakon v zanjih letih in v igro je vstopil tudi VW. Nekaj poznamo že iz slovenskega plovila Greenline, tokrat pa gre za večjo stvar. Razvija se namreč odličen hibridni S-drive namenjen jadrnicam. Pri razvoju sodeluje kot vodja francoski Beneteau, za S pogon skrbi nemški ZF, dieselski motor s 75 KM je dogradil Volkswagen, baterije pa razvija Valence. Izgleda lep izdelek, me pa zanima kdaj bo serijsko vgrajen v vse Beneteau-jeve večje jadrnice.

Podjetje MIZU ponuja unikatno izdelane inox kolektorje za bencinske motorje Mercruiser in Volvo Penta, vsi pa se zgledujejo po dirkalnih izvedbah 4-1 ali celo 4-2-1. Ob montaži na 5.7 L MPI motor obljubljajo 40 KM povečanja moči, kar je tudi realno.

Potopljiva ploščad je na večjem plovilu zakon. Kot prvo služi za enostaven dvig pomožnega gumenjaka ali vodnega skuterja, na sidru pa jo lahko uporabite kot odličen stabilizator plovila. Če jo potopite nekaj 10 cm pod vodo, bo vaša barka v manjših valovih povsem mirna. Če ni vgrajena originalno, vam jo pri H+B technics izdelajo po meri…

Za obilo zabave na vodi lahko med drugim poskrbijo tudi vodni skuterji ali kakor se jim popularno reče, jet-i. Yamaha ima letos nekaj novosti, tisti najmočnejši pa so tako kot že zadnjih nekaj let podprti s prisilnim polnjenjem zraka, kar iztisne iz majhnih motorjev izjemne moči.

Gumenjaki v Düsseldorfu niso bili nikoli prisotni v večjem število in tudi letos ni bilo pri tem nobene izjeme. Očitno Nemci gume ne cenijo tako zelo kot jo italijani in se raje obrnejo za nečem plastičnim… Vseeno pa so bile pristorne tiste največje znamke. Prvi gumenjak, ki mi je padel v oči je bil ZAR 65.

Novost je pokazal tudi Zodiac, tokrat z modelom N-Z0, ki pod upravljaško konzolo premore še manjšo kabinico.

Bombardov Sunrider se je ponujal v kompletu z Yamaho 80.

Nuova Jolly 500 extreme pa so ponujali z motorjem Suzuki.

V hali 11 smo odkrili še eno slovensko podjetje, ki se je ojunačilo in odšlo na veliki sejem. GS composite iz Ljubljane proizvaja vrhunske in tudi v svetovnem merilu edinstvene pasarele, ki smo jih na Morjeplovcu na kratko že predstavili. Pasarele so v celoti izdelane iz karbona, zelo lepega designa in majhne teže. Na preteklem sejmu METS v Amsterdamu so bili nominirani tudi za designersko najboljši izdelek leta, kar spet govori o posebnem izdelku. Vrhunska kvaliteta in majhna teža pa žal nista poceni, vendar se v tak ladijski mostiček splača investirati.

Tudi sončna energija je vse bolj priljubljena. Mnogo plovil za po jezerih je že sposobno plovbe na samo električni način, pri katerem pomagajo še fotovoltaični moduli. V zanjih letih se je cena panela glede na watt za nekajkrat znižala in tako so fotovoltaične plošče vse bolj pogost spremljevalec na naših plovilih. Njihova prednost je, da nas preko dneva oskrbujejo z osnovno električno energijo, recimo potrebno za pogon hladilnika, ko pa nas ni na plovilu pa prevzamejo vlogo vzdrževalcev akumulatorjev, ki jih ves čas držijo na popolni napolnjenosti. Tudi to je vredno investicije, če le imate prostor.

V hali 12 smo lahko videli še vso različno opremo za plovila različnih trgovcev od lesenih delov, inoxa in tudi navtičnih oblačil.

Hali 13 in 14 ponujata turistične destinacije in charter plovil po različnih delih sveta. Seveda so tukaj kar dobro prisotni tudi naši južni sosedje, še zdaleč pa niso v večini. Charter na Jadranu in turistična ponudba Hrvaške zavzema po moji oceni kakšnih 5% celotnega dogajanja. Ja res je, obstaja tudi še kaj drugega, kot samo Jadran! In ko se pogovarjam z Nemci, jih je vsaj polovica, ki še slišala ni, da obstaja Jadransko morje in “edino lepo morje” pri naših južnih sosedih. Za nas, ki smo blizu je res mogoče skoraj edino, za nekoga, ki pa živi več kot 1.000 km stran, pa je povsem vseeno ali najame barko na Hrvaškem ali pa v Grčiji, Turčiji, Tajskem, Balearih ali Karibih. Tudi cene so povsem primerljive.

Tudi pri ponudnikih charter dejavnosti se je poznal upad, zato so del hale 13 spremenili v počivališče, bar in igrišče za odbojko na mivki.

V halah med plovili pa se je vsake toliko našel tudi kakšen podoben “tropski otoček”, kot na spodnji sliki. Pač popolnjevanje prostora, lepo in kvalitetno ter krepko bolje od v prvem delu poročila že omenjenih mikserjev in sesalcev…

Od tu vstopimo naprej v halo 15, kjer se bohoti še nekaj bolj potovalno in mogoče tudi bolj življenju na barki namenjenih plovil. V polovici hale zaradi izgube dela razstavljalcev pa smo lahko opazovali prekrasna plovila na parni pogon in pa predstavitve ročne gradnje plovil in šivanja jader.
Za začetek je tukaj nizozrmski Linnsen, ki ponuja jeklene barke vrhunske kvalitete, ki pa dosegajo majhne potovalne hitrosti in so pravi izpodrivni čolni. To niti ni čudno, saj ladjedelnica prvotno gradi plovila za njihove rečne kanale, kjer hitrost ne pomeni prav veliko.

Travler Fleming z imenom Venture II je prava lepotica namenjena umirjenemu križarjenju in daljšemu prebivanju na barki.

Iste kupce kot že omenjeni Fleming in pa tudi Nordhavn, pleni tudi tajvansko-kitajski proizvajalec Selene. Model Selene 49 Ocean Travler je vrhunski proizvod, ki ga bomo verjetno videvali tudi po Jadranu.

V hali 15 pa smo lahko videli tudi celo paleto restavriranih oldtimer-jev s pogonom na paro. Mnoga plovila so narejena tudi povsem na novo, vendar v takratnem stilu. Peči za kurjenje premoga in parnega batnega stroja na manjšem čolnu ne vidiš ravno vsak dan, tu pa smo to čudo lahko opazovali čisto od blizu.

Od tu pa pridemo še v zadnji dve hali 16 in 17, kjer se vsako leto na ogled postavijo jadrnice. Obiskovalec si lahko ogleda od tistih najmanjših, pa do pravih lepotic dolgih preko 15 metrov.
Najprej je tukaj slovenski Elan s kopico svojih plovil. Zraven jadrnic so s plakati reklamirali še napol umrli projekt motornih čolnov Elan Power 35, 42 in polomijo Power 48, ki tudi za časa proizvodnje nikakor ni mogla najti kupcev. Na sliki pa lahko vidite Elan 340, za njim Elan 380, zadnji pa je Elan 410. Premierno na nemškem trgu pa so predstavili jadrnico Elan 310.

Proizvajalec Dehler, ki je že nekaj časa v lasti Hanse je na ogled postavil lepotice z oznakami 29, 35 in 45, svetovno premiero pa je doživela jadrnica Dehler 32.

Kar nekaj zanimanja je požel tudi trimaran Dragonfly, ki se mu stranska trupa zložita ob bok in tako postane plovilo izjemne širine široko samo še legalnih 2,55 m in ga po cestah lahko vozimo na navadni avtomobilski prikolici.

Jadrnica Odin 820 je še ena od tistih z oznako “ne tič, ne miš”. Na krmi se bohoti izvenkrmni motor z 90 KM, ki plovilu omogoča tudi glisiranje. Tako lahko hitro potujete iz kraja v kraj, vmes pa mogoče še malo jadrate. Koncept se sliši trapast, vendar očitno deluje, saj kupcev ne manjka.

Sejemsko premiero je doživela tudi Hanse 545.

Za popestritev med plovili, pa so člani modelarskega društva pripravili prikaz jadranja z modeli jadrnic. Prave vetrovne razmere so zagotavljali posebni ventilatorji in jadranje v posebnem bazenu se je lahko pričelo.

Hallberg-Rassy velja v svetu navtike med jadrnicami za nekaj posebnega. In to tudi je! Klasično zadržano oblikovanje in vrhunska trdnost in kvaliteta izdelave garantirata varno plovbo za naslednjih nekaj desetletij. Žal je temu primerna tudi cena, vseeno pa obstaja kar nekaj kupcev, ki si želijo natančno ta plovila. Na sliki R54, R48 in R43.

Francoski Dufour je predstavil kar tri svoje novosti in sicer Dufour 45-e, Dufour 40-e in Dufour 34-e.

Southerly polaga vse upe na lepotico Sutherly 57 RS, ki naj bi prvič zaplula še pred letošnjo sezono.

Bavaria Cruiser 32 je v krogu ostalih lepotic malce podpovprečna, svoje kupce pa vabi z ugodno ceno.

Švedska ladjedelnica Najad je pokazala Najad 570, ki sodi v tip bark “deck salon”, pred njim pa še Najad 410.

Jadrnice znamke Oyster prihajajo z otoka, kot novost pa so pokazali karbonski model Oyster 575. Spet je cena predvsem zaradi “fancy” materialov ustreljena precej visoko.

Sunbeam 30.1 ter Sunbeam 34.2 sta že stara znanca sejmov, novost pa je tokrat jadrnica Sunbeam 42.1.

Kvalitetno narejene so tudi jadrnice ladjedelnice Nordship, pri katerih so v svetu prvič pokazali model Nordship 360 DS.

Svetovno premiro pa so predstavili tudi pri modelu Sirius 35 DS. Pri tej jadrnici so okna okrog in okrog deck salona izjemno velika, pregled pa je odličen. Na plovilu imaš tako občutek, da sploh nisi na jadrnici, temveč na hardtop motornem čolnu.

Tako, pregledali smo vse. Seveda v obeh delih poročila ni zajetega čisto vsega, kar se je v Düsseldorfu dogajalo, je pa zagotovo večji del. Po dveh celih dneh prebitih na sejmu počasi začutiš tudi sejemski utrip. Ta je bil letos čisto običajen in na oko ni niti malo variral od preteklih let. Večina prodajalcev ima tudi malce manj kisel obraz, saj vse kaže, da gre počasi na bolje. To še zdaleč ne pomeni, da se bodo plovila prodajala v takšnih količinah, kot v preteklih letih, vendar gre na bolje, kar je tudi bistvo.
Na sejmu vsako leto podeljujejo tudi posebne nagrade za najboljša plovila v različnih kategorijah. Pri motornjakih je letos prvo mesto odnesel slovenski Greenline, ki je očitno pravi koncept. Čestitamo! Sem pa mnenja in si to upam tudi javno povedati, da se pri vsem skupaj preveč poudarja, da je to ekološko plovilo ali pa recimo, da porabi izjemno malo goriva, kar je daleč od resnice. Greenline je super plovilo, dober koncept, ni pa to nikakršna evolucija, kot jo zelo radi navajajo tudi “stokovni” navtični mediji. Ja, o strokovnosti piscev iz cele Evrope bi se bilo treba vprašati. Ker je nekdo rekel, da porabi “malo”, se to na veliko piše… Malo porabi tudi kakšna 30 let stara barka Adria 1000, pa o tem nihče ne govori… Pri vsem skupaj je zelo na mestu, da okrog tega citiram našega velikega pesnika Prešerna: “Le čevlje sodi naj kopitar!” Greenline je napredek, je korak naprej, je nekaj odstotno izboljšanje, kar je vredno vseh pohval, nikar pa si ne predstavljajte, da z njim pluješ pol ceneje… Napredek v tehniki je bil vedno po majhnih korakih!
Še en slovenski proizvod je dobil naziv plovilo leta, tokrat v kategoriji jadrnic. Gre za majhno jadrnico Seascape 18, ki izhaja iz tekmovalnih modelov s katerima sta Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin prečkala Atlantik. Čestitamo! Kot kaže smo Slovenci kar dobri načrtovalci plovil, saj dva naslova v enem letu le nista kar tako!

Da pa ne bomo govorili samo o plovilih, vam za konec in popestritev vsega, dodajam še nekaj slik večernega dogajanja v starem delu Düsseldorfa. Zabave tukaj ne manjka, pravtako pa ne manjka niti dobre hrane.

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.

Previous Article

1. morjeplovski beli dan

Next Article

Daljnogledi Steiner Germany

Pogledajte ostale članke